Naše telo je resnično mojstrovina narave. V kolikor zdravo in redno skrbite zanj, bo delovalo brezhibno in vam služilo še vrsto let.

Pa ste se kdaj vprašali, kaj vse se dogaja znotraj tega zapletenega sistema? Od kod črpa energijo za svoje delo? Kako to, da po krvavici in repi tako elegantno cepim drva? Zakaj mi zadnje čase kopiči maščobo okoli trebuha? Zakaj ne morem s polno hitrostjo teči več kot 10 sekund? Se tudi pri meni vklapljajo alarmne lučke kot v avtu?

Takšna in podobna vprašanja dostikrat dobivam od svojih strank na treningu. Zato bom v tem članku, skozi kronološki pregled procesov, ki se dogajajo med vadbo, poskušal poiskati že kakšen odgovor na pogosto zastavljena vprašanja.

Pa poglejmo časovnico procesov v telesu, ko našo vadbo predstavlja neko dolgo trajajoče gibanje (tek, plavanje, kolesarjenje,…):

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 3.sekunda 

Možgani prepoznajo gibanje kot tek in začno pošiljati precej zapletene vzorce zaporedij živčnih dražljajev v naše mišice. Nobenega problema. Telo je pravzaprav že po desetih korakih izčrpalo zalogo energetskih ATP molekul, ki so sicer na razpolago ves čas, in je zdaj prešlo na kreatin fosfatni (CP) sistem pridobivanja energije. Zastavili ste si namreč kar visoko telesno obremenitev in vsakih pet sekund mora vaše telo mišicam zagotoviti kar 1 kilokalorijo energije, od katere gre v mehanično delo samo četrtina. Iz nadledvične žleze se je začel sproščati hormon adrenalin (epinefrin). Njegove posledice bosta kmalu čutila tako srčno-žilni sistem kot glikogenske rezerve v jetrih. Srce z vsakim utripom nič hudega sluteč še vedno iztiska le 70 ml krvi.

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 8.sekunda 

Zdaj so se že izčrpale tudi zaloge energije iz kreatin fosfatnega sistema. Mišične celice v naglici preklopijo iz tako imenovanega anaerobno alaktatnega na anaerobno laktatni sistem pridobivanja energije. Telo si zagotavlja energijo z glikolizo. To je je kemični proces razgradnje nakopičenega goriva, to je sladkorjev v enostavnejše spojine ob sproščanju energije. Poteka v mišičnih celicah in počasi se tu že pričnejo kopičiti prvi (stranski) produkti – mlečna kislina. Srčna frekvenca se začne drastično višati, vse bolj globok pa je tudi dih. Čeprav je od vse krvi v telesu še vedno kar 25 % krvi v pljučih, v vašem telesu že gorijo nekatere alarmne lučke.

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 30.sekunda 

Zdaj se je kopičenje mlečne kisline ustalilo, vendar njegovih posledic še ne čutite. Kri je še vedno alkalna, rdečim krvničkam (eritrocitom) se še sanja ne, kako kislo bo okolje (plazma) čez nekaj minut. Srce že dela z 80 % svoje moči, še vedno se povečujeta tudi frekvenca in globina dihanja. Tako se v krvi na hemoglobin veže vse več in več kisika, ki ga mišične celice krvavo potrebujejo. Precej preveč krvi se še vedno ukvarja z resorbcijo hranil v črevesju, vendar bo šla ta kaj kmalu v mišice.

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 1.minuta 

Zdaj se je prispevek energije, pridobljen s pomočjo kisika, izenačil z anaerobnim. Prav zdaj pa vam je najtežje. Mlečna kislina, ki se je razširila po vseh telesnih tekočinah, povzroča zaznavanje hudega napora. Tečete v t.i. mrtvi točki. Zakisljujete. Zdi se vam celo, da težko kontrolirate koordinacijo gibanja in najraje bi se malce ustavili. Zakislenost organizma, ki jo merimo s pH–jem, je zdaj največja in znaša v mišicah okoli 6,5 (kislo), v krvi pa okoli 7 (nevtralno). Toda iz trenutka v trenutek vam je laže. Kapilare, ki vodijo do vseh mišičnih celic, se počasi odpirajo. Krvni pretok skozi mišice se je zdaj povečal že 20-krat v primerjavi z vrednostjo v mirovanju. Volumen kisika, ki ga vaša kri prenaša v mišične celice na enoto časa (VO2), je že dosegel skoraj stacionarno vrednost.

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 3.minuta 

Vzpostavil se je konstantni VO2, ki zdaj znaša okoli 2 litra kisika v minuti! Tudi srce že dela s polno paro, pri frekvenci 180 na minuto z vsakim udarcem iztisne kar 100 ml krvi, pri tem pa se vsakokrat skrči celo pod mirovno velikost. Diastolični krvni tlak (spodnji, ko srce miruje) je ves čas nespremenjen, enak okoli 80, sistolični (ob iztisu) pa je s 120 pred začetkom teka narasel na 200 (merimo ga v mm Hg – živega srebra). V vaših pljučih je zdaj le še 5 % vse krvi, kar je okoli četrt litra. Tako bo vse do konca vaše vzdržljivostne preizkušnje. V vsaki minuti kri kar štirikrat zaokroži po vašem telesu. Koncentracija mlečne kisline je zdaj 4 milimole na liter krvi in se zdaj že počasi zmanjšuje, nekaj se je predela nazaj v sladkor – glukozo (glukoneogeneza), nekaj jo pokuri srce. Ste že iz najhujšega. Telo vse bolj prehaja na aerobno pridobivanje energije. Počasi raste tudi telesna temperatura, zato ste se začeli znojiti. Aktivirali so se tudi prenašalci maščobnih kislin, ki skušajo mišicam prodati vaše zaloge. Ali jim bo uspelo?

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 10.minuta 

Telesna temperatura še vedno raste. Termoregulacija je izrazita, telo se skuša znebiti odvečne toplote in vsako sekundo skozi kožo z znojem izloči okoli 0,3 grama vode. Žal je to precej neučinkovito, saj dejansko tečete na mestu in znoj skoraj ne izhlapeva. Stanje stacionarnosti se je sicer že skoraj vzpostavilo. Skozi vaša pljuča se vsako minuto pretoči okoli 100 litrov zraka (od tega jih gre preko nosu le 10), mišice pa v tem času skurijo okoli 3 grame sladkorjev. Po vseh živčnih vlaknih skupaj teče tolikšen električni tok, da bi lahko prižgali manjšo žarnico. Z vsakim odrivom zdrsi na milijone in milijone mišičnih molekul aktina in miozina drug mimo drugega ter se nato spet potegne vsaka k sebi. Gibanje kontrolirajo strahotno zapletena zaporedja živčnih impulzov, ki jih generirajo možgani na osnovi naučenih koordinacijskih vzorcev. Delo ledvic (diureza) in prebava hrane sta na minimumu. Medtem se je organizem tudi že odločil, da s kurjenjem maščob ne bo nič. Napor je prevelik in s tako skromno močjo maščobne oksidacije, ki jo je vaše telo vajeno (slabo ste trenirali!), takšnih energetskih potreb na časovno enoto ni sposobno pokrivati drugače kot pretežno z oksidacijo sladkorjev. Ko bi vsaj tekli bolj počasi!

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 30.minuta 

Telesna temperatura je zdaj stacionarna, okoli 39 stopinj. Vaše mišice so porabile že okoli 90 gramov glikogena, 3 grame maščob, izgubili ste okoli 600 g vode (tudi z izdihanim zrakom), 5 gramov sladkorja pa so porabili možgani, srce in drugi organi. Pri mnogih mišičnih vlaknih je že prišlo do destrukcije (mikropoškodb), telo se bori s prostimi radikali, energetskih zalog je zaenkrat sicer še dovolj, za 13 minut prav gotovo. Ker niste vajeni teči tako dolgo, imate probleme predvsem z utrujenostjo v mišicah, nekoliko je porušeno kationsko ravnovesje med celicami in zunanjostjo (vodikovi, natrijevi in kalijevi ioni), podaljšuje se čas med živčnim signalom in mišično kontrakcijo, utrujene so pljučne mišice, nenazadnje pa ste začutili tudi žejo – pozabili ste na pitje. Izgubili ste že skoraj 1,5 % vseh telesnih tekočin.

 [wp-svg-icons icon=”clock-2″ wrap=”i”] 43.minuta 

Konec! Zelo ste utrujeni, pa tudi izčrpani – brez glikogena. Porabili ste 550 kcal in ste en kilogram lažji, predvsem zaradi izgube vode. Receptorji v mišicah in drugod zaznavajo izgubo tekočine. Pograbite bidon in na mah spraznite vsebino. Shujšali torej niste skoraj nič, saj ste porabili le 5 gramov maščob! V okolico ste sprostili približno milijon in pol joulov energije. Če bi lahko to toploto pretvorili v električno energijo (dobra tretjina kilovatne ure), bi bila ta vredna borih 0,03€. V telesu ste povzročili pravo razdejanje, še posebej v mišicah, kar pa je za napredek neobhodno. Vsaka mišica se je skrčila in nato raztegnila kar 3500-krat. Zaradi vseh prostih radikalov se že krepi antioksidantski sistem, ki bo telo naredil bolj odporno, ne takoj, šele čez nekaj dni. Vse opazovane količine se, nekatere hitreje, nekatere počasneje, vračajo k izhodiščnim vrednostim.

Opisane spremembe so zgolj približne, vsak posameznik reagira malce drugače in vsakdo je drugače treniran. Ob koncu teka je priporočljivo sproščanje in raztezanje, poseben pomen ima kvalitetna, ogljikohidratna hrana, ki bi jo morali zaužiti v prvih dveh urah po vadbi. Upam, da bo zdaj, ko veste, kaj se med obremenitvijo dogaja z vašo ‘mašino’, prihodnja vadba nekoliko lažja.

Za še bolj poglobljen vpogled v energijske procese znotraj našega sistema (mašine) si preberite Energijski procesi znotraj sistema človek. 

OGLEJTE SI TUDI:

Uvod v dihanje Dihalne mišice Strup v cigareti Kaj je to “bodec” in dihanje med tekom?