Medenica je skleda, v kateri je kopel očiščenja in okrepitve. Je skleda, ki nas hrani z življenjem. Polni nas z radostjo, zdravjem, užitki, neskončno ustvarjalno energijo in strastjo do življenja. Je tudi izvor gibanja, plesa, je smeh in igrivost. Zato je izrednega pomena, da medenico dobro spoznamo, razumemo in čutimo njeno delovanje, dihanje ter gibanje. Svoboda telesa se začne s svobodo medenice.

Medenica je obroč iz kosti v obliki sklede, ki varuje organe v spodnjem delu telesa. Z medenico je tudi hrbtenica pritrjena na noge. Zadaj je sestavljena iz križnice in trtice, spredaj in na obeh straneh pa iz dveh kolčnic. Beseda “medenica” prihaja iz latinske besede, ki pomeni “kotanja”. Celotna medenica je podobna posodi oziroma kotlu. V njej ležijo organi male medenice, ki nosijo težo zgornjega dela telesa. Medenico s spodnjimi okončinami v kolčnem sklepu povezuje stegnenica. Nanjo vplivata sila teže telesa (zgornji del) in sila tal oziroma podlage, ki se širi do medenice prek spodnjih okončin. Moška medenica je ožja, ženska je širša, medenični vhod in izhod sta pri ženskah širša in imata pomembno vlogo med nosečnostjo in porodom.

 Mišice stabilizatorke medenice

Da ohranjamo pokončno držo, moramo imeti primerno razvite mišice, ki obdajajo medenico in hrbtenico. Govorimo o mišicah, ki nudijo stabilnost medenici. To so: mišice medeničnega dna in mišica upogibalka kolka – iliopsoas.

misice_medenicnega_dna
Slika 1: Mišice medeničnega dna

Mišice medeničnega dna so plast mišic, oblikovanih kot napeta mreža. Potekajo od sramne kosti spredaj do hrbtenice in nazaj. Podpirajo maternico, mehur in debelo črevo.
S spoznavanjem medenice ter mišic okoli nje in v njej, naše telo aktivira prave mišice, ki ravno prav ščitijo naše telo.

Zakaj so nadzorovane in čvrste mišice medeničnega dna tako pomembne?
– Podpirajo in vzdržujejo pravilno lego medeničnih organov.
– Pripomorejo k boljšem spolnemu čutenju obeh partnerjev.
– Sodelujejo pri porodu.
– Sodelujejo pri zadrževanju urina, vetrov in blata.
– Sodelujejo pri pravilnem prenašanju trebušnih pritiskov na hrbtenico.

Kaj povzroči nenadzorovanost in oslabelost mišic medeničnega dna?
Pravilen nadzor teh in trebušnih mišic je zelo pomemben. Pri porodu morajo biti mišice medeničnega dna med popadki ob pravem času sproščene in ob pravem času stisnjene. V vsakodnevnem življenju pa morajo biti med fizičnimi napori pravočasno stisnjene, da ne bi prihajalo do uhajanja urina in poškodb vretenc v tem predelu hrbtenice. Med nosečnostjo in med porodom se mišice medeničnega dna močno raztezajo. Prihaja do velikega pritiska nanje in na živce, ki jih oživčujejo, zato je njihova oslabelost skoraj nujna. Oslabelost mišic medeničnega dna se lahko pojavi tudi zaradi: pogostega prekomernega večanja pritiskov v trebušni votlini (dvigovanje bremen, kronični kašelj, šport, povečana telesna teža), hormonskih sprememb med nosečnostjo in po menopavzi, staranja itd.

M_iliopsoas
Slika 2: Mišica iliopsoas

Mišica Iliopsoas je sestavljena iz dveh mišic:

Velika ledvena mišica (M.Psoas major), ki po zunanji strani prečka medenico in se konča na zadnjem trohantru stegnenice. Deluje na ledveno hrbtenico. Njena funkcija je upogib stegnenice.

Črevnična mišica (M. Iliacus) izvira iz notranje površine črevnice in se konča na malem trohantru stegnenice. Deluje na kolk. Njena funkcija je potezanje medenice navzpred – anteverzija medenice.

Glavna funkcija mišice iliopsoas je upogib – fleksija kolka. Ali po domače; približanje stegna k trupu. Skrita je globoko v medenici, neotipljiva in pri mnogih športnih vadbah preveč prezrta. Ta najgloblja mišica našega telesa regulira našo držo, ravnotežje, fleksibilnost, moč, gibljivost sklepov in delovanje organov. Raste na obeh straneh hrbtenice. Pripenja se na zadnjo prsno vretence in na vsakega od petih ledvenih vretenc. Od tam poteka navzdol čez medenico in se končno pripne na stegnenico. To je edina mišica, ki povezuje hrbtenico z nogama ter povezuje medenico z zgornjim in s spodnjim delom telesa hkrati. Drži nas v pokončnem položaju in omogoča, da lahko dvigujemo nogi. Stabilizira hrbtenico in zagotavlja podporo trupu in mu s tem omogoča, da daje idealen prostor vitalnim organom v trebušni votlini. Oživčuje jo femoralni živec – lumbalni pleksus (L1-L3).

Če je ta mišica preveč napeta in zategnjena, se le-ta posledično skrajša, kar lahko privede do bolečin v spodnjem delu hrbta, išiasa, zdrsa medvretenčne ploščice, spondiloze, skolioze, degeneracije kolka, bolečine v kolenih. Napeta in utrujena mišica je v nenehnem krču. Ta pritiska na živčevje in ožilje, ki skozi to mišico potekajo. S tem je omejen in onemogočen prost pretok oskrbe z glavno hrano – krvjo in živčnimi impulzi. Zaradi slabe oskrbe so blokirani organi, ki jih ti živci in žile oskrbujejo. To pa sčasoma privede do bolečih menstruacij, neplodnosti, prebavnih težav, težav s prostato, hormonskega neravnovesja, saj vemo, da je tukaj proizvodnja tako spolnih hormonov (moda pri moških in jajčniki pri ženskah), kot tudi stresnih hormonov, ki jih izloča nadledvična žleza.

Vse to pa lahko odpravimo, če sprostimo nepotrebno napetost. Odlične so jogijske vaje, s katerimi mišico mentalno zaznavamo in jo s tem revitaliziramo. Sproščena mišica se podaljša, okrepi in odpre. Taoistična tradicija to mišico pozna kot »sedež duše in center energije«.

Poleg mišic stabilizatork so zelo pomembne tudi tiste mišice, ki povezujejo medenico z zgornjim delom telesa, kot tudi tiste, ki povezujejo medenico s spodnjimi okončinami. Zateglost in šibkost teh mišic lahko prav tako povzročata nepravilno anatomsko lego medenice in s tem omejenost v gibanju, prekrvavitvi in oživčenosti.

M_quadratuslumborum
Slika 3: Ledvena kvadratasta m.
trebusne_mišice
Slika 4: Trebušne mišice

Mišice, ki povezujejo medenico z zgornjim delom telesa

Ledvena kvadratasta mišica (M. quadratus lumborum) je mišica, ki se pripenja na zadnje rebro, na vsa ledvena vretenca (prečne odrastke) in na črevnični greben. Sestavljena je iz navpičnih in poševnih mišičnih vlaken, ki se prepletajo med seboj. Če je medenica fiksna, poteza rebra navzdol. Če so rebra fiksna, dviga medenico na svoji strani. Če je mišica zategla na eni strani hrbtenice, lahko povzroči skoliozo hrbtenice, ki posledično pripelje do vnetja živcev, ki tukaj izstopajo. Če je mišica zategla na obeh straneh hrbtenice, to povtroči močno lordozo v ledvenem predelu hrbtenice in končno tudi zdrs medvretenčne ploščice – hernia.

Medenica je povezana z vsemi trebušnimi mišicami:

Prečna trebušna mišica (M.transversus abdominis) leži najgloblje. Pripenja se na notranjo površino zadnjih 7 reber, na 5 ledvenih vretenc (na njihove prečne odrastke), na črevnični greben in končno na femoralni ligament. Njena krožna vlakna ob kontrakciji zmanjšajo trebušni premer. Kontrakcijo prečne trebušne mišice najlažje zaznamo pri kašlju. Je ena glavnih stabilizatork hrbtenice v ledvenem predelu. Njena šibkost povzroča lordozo in posedanje vretenc.
Oživčujejo jo medrebrni živci (T7-T12).

Notranja poševna trebušna mišica (M.obliquus internus) se pripenja spodaj na dimeljsko vez in na črevnični greben. Zgoraj se pripenja na zadnje 4 rebra. Če je aktivna le ena stran mišic, nagiba trup in ga rotira na svojo stran. Ko je medenica fiksna, pa povleče rebra in obratno. Če sta aktivni mišici na obeh straneh, upogiba trup naprej in poteza rebra navzdol. Oživčujejo jo medrebrni živci (T9-T12).

Zunanja poševna trebušna mišica (M.obliquus externus) se pripenja na 7 zadnjih reber, na črevnični greben in dimeljsko vez. Poševni trebušni mišici delujeta sinergistično pri spiralni rotaciji trupa: zunanja poševna mišica se poveže z notranjo poševno mišico nasprotne smeri. Oživčujejo jo medrebrni živci (T9-T12).

Prema trebušna mišica (M.rectus abdominis) leži spredaj in je najbolj povrhnja med vsemi trebušnimi mišicami. S svojimi navpičnimi mišičnimi vlakni poteka z 5., 6. in 7. rebri navzdol proti sramnici, kjer se končuje. Je glavna flektorna mišica, saj prsnico približa sramnici in obratno. Oživčujejo jo medrebrni živci (T9-T12).

zategle_misice_medenica

Slika prikazuje položaj ledvenega predela hrbtenice in medenice v ekstremni lordozi. Vzrok za lordozo je neravnovesje mišic; na eni strani preveč zategle, na drugi prešibke mišice.

Z intenzivno globinsko masažo se odpravi zateglost mišic. Z ustreznimi vajami in gibanjem se šibke mišice okrepijo. S tem vzpostavimo enakomerno ravnovesje na obeh straneh, ki omogoča trdno mišično oporo hrbtenici in medenici.

Mišice, ki povezujejo medenico s spodnjim delom telesa

M_globoke_kolk
Slika 5: Mišice globoke plasti  ob kolku

Piriformna – hruškasta mišica (M. piriformis) izvira iz sprednje površine križnice in se usmeri navzven in navzdol. Poteka pod sednično zarezo in se končuje na zgornjem delu velikega trohantra stegnenice. Če je križnica fiksna točka, stegnenico rotira navzven, abducira in jo poteza nazaj. Če je stegnenica fiksna in če delujeta mišici na obeh straneh hkrati, nagiba križnico in z njo tudi medenico naprej-retroverzija. Če deluje mišica le na eni strani, zasuče medenico navznoter. Oživčuje jo sakralni pleksus (L5-S2).

Stegenska kvadratasta mišica (M. quadratus femoris) se pripenja na zunanjo površino sednice (zadaj za kolčnično lino), prečno se usmeri navzven in se končuje na zadajšnji površini velikega trohantra stegnenice. Če je kolčnica fiksna, mišica povleče stegnenico v zunanjo rotacijo. Če je stegnenica fiksna, in če delujeta hkrati mišici obeh strani: retroverzija medenice. Če deluje le mišica ene strani: notranja rotacija kolčnice glede na stegnenico. Oživčuje jo spodnji glutealni živec – sakralni pleksus (L5-S2).

Notranja obturatorna mišica (M. obturatorius internus) izvira iz notranje površine kolčnice (na obodu kolčnične line). Usmerjena je nazaj, obrne se okoli male sednične zareze in se končuje spredaj na velikem trohantru stegnenice. Če je kolčnica fiksna, mišica povleče stegnenico v zunanjo rotacijo, fleksijo in abdukcijo. Če je stegnenica fiksna, in če delujeta hkrati mišici obeh strani, »potegneta« s seboj spodnji del kolčnic navzpred, kar povzroči retroverzijo medenice. Če deluje le mišica ene strani, medenico notranje rotira in jo nagiba navznoter. Oživčuje jo spodnji glutealni živec-sakralni pleksus (L5-S2).

Zgornja in spodnja kolčna mišica (M. gemellus superior in inferior). To sta mišici, ki sta kot »satelita« notranje obturatorne mišice. Pripenjata se nad in pod njo v nivoju male sednične zareze. Končujeta se na velikem trohantru stegnenice. Imata isto funkcijo kot notranja obturatorna mišica. Oživčuje ju obturatorni živec (L1-L4).

Zunanja obturatorna mišica (M. obturatorius externus) se pripenja na zunanjo površino kolčnice (na obod kolčnične line). Usmerjena je nazaj in poteka pod vratom stegnenice do velikega trohantra. Če je kolčnica fiksna, mišica povleče stegnenico v zunano rotacijo, fleksijo in abdukcijo. Če je stegnenica fiksna, in če delujeta hkrati mišici obeh strani, povlečeta spodnji del kolčnice nazaj: anteverzija medenice. Če deluje le mišica ene strani, medenico notranje rotira in jo nagiba navznoter (dviga bok).

Delovanje obturatornih in kolčnih mišic podpira kolčni sklep. To so majhne globoke rotatorke medenice.

Šibkost teh globokih mišic lahko povzroči nestabilnost medenice. Njihova zateglost pa povzroča slabo gibljivost v predelu medenice.

M_zadnjica
Slika 6: Zadnjične mišice

Na zunanji površini potekajo glutealne – zadnjične mišice (Gluteal muscles), ki poleg tega, da stabilizirajo medenico med hojo, prav tako sodelujejo pri nagibu medenice naprej, v stran in nazaj.

Velika zadnjična mišica (M. gluteus maximus) je ena največjih in najmočnejših telesnih mišic. Izvira iz zadajšnje površine križnice in trtice in z zunanje črevnične kotanje. Globoka plast mišice se končuje na stegnenici (linea aspera). Povrhnja plast mišice se končuje na stegenski fasciji (fascia lata). Če je kolčnica fiksna, povleče stegnenico nazaj (ekstenzija kolka), jo rotira navzven in nekoliko abducira. Če je stegnenica fiksna, in če delujeta obe mišici hkrati, nagiba medenico nazaj. Če deluje le mišica ene strani, obrača medenico navznoter.

Mala zadnjična mišica (M. gluteus minimus) izvira iz zunanje črevnične kotanje in se končuje na sprednji površini velikega trohantra stegnenice. Če je kolčnica fiksna, stegnenico flektira, abducira in notranje rotira. Če je stegnenica fiksna, in če delujeta mišici hkrati na obeh straneh, nagiba medenico naprej-anteverzija. Če deluje le mišica na eni strani, medenico nagiba na tunanjo stran in jo obrača navzven.

Srednja zadnjična mišica (M. gluteus medius) pahljačasto izrašča z velike površine v srednjem delu zunanje črevnične kotanje in se končuje na velikem trohantru stegnenice (na njegovi zunanji površini). Če je kolčnica fiksna: abdukcija v kolčnem sklepu (odnoženje). Če je stegnenica fiksna, in če delujeta mišici hkrati na obeh straneh, nagiba medenico-anteverzija (s svojimi sprednjimi vlakni) in nazaj-retroverzija ( s svojimi zadajšnjimi vlakni). Med stojo na eni nogi stabilizira medenico s strani.

Glutealne mišice oživčuje zgornji glutealni živec.

Na medenico se priraščajo tudi sprednje in zadnje stegenske mišice. To so mišice za kolk in koleno. Ker je kolk del medenice, jih moramo obravnavati in razumeti pri funkciji z medenico.

stegenske_misice
Slika 7: Sprednje stegenske mišice

Štiriglava stegenska mišica (M. quadriceps femoris) izrašča s štirimi glavami, ki se končujejo s skupno kito. Ta kita objame pogačico, se nanjo deloma tudi prirašča in se konča na golenični grčavini (tuberositas tibiae) kot pogačični ligament. Je najmočnejša mišica telesa.

Vse štiri mišične glave skupaj iztegujejo koleno. Stranska mogočna mišica (M.vastus lateralis) in srednja mogočna mišica (M.vastus medialis) pri upognjenem kolenu z manjšo vlogo sodelujeta pri rotaciji golenice in vlečeta pogačico na stran: stranska skrbi za zunanjo rotacijo, srednja pa za notranjo. Ob iztegnjenem kolenu mišici stabilizirata koleno s strani. Prema stegenska mišica (M.rectus femoris) je ena od odgovornih mišic za držo kolka v fleksiji (preko anteverzije medenice). Poteka preko kolka in kolena, zato tudi deluje na oba sklepa. Če je medenica fiksna, upogiba kolk in izteguje koleno (hoja pri koraku naprej). Če sta stegnenica in golenica fiksni, nagiba medenico naprej-anteverzija in izteguje koleno. Vmesna mogočna mišica (M.vastus intermedius) se pripenja na zgornjih dveh tretjinah debla stegnenice. Njena mišična vlakna sledijo osi stegnenice. Prekrivata jo drugi dve glavi mogočnih mišic (stranska in srednja), ki izvirata iz zadajšnje površine stegnenice (linea aspera).

Krojaška mišica (M. sartorius) je tanka in dolga mišica, ki poteka po sprednji strani stegna, pred štiriglavo stegensko mišico in medialno. Zgoraj se pripenja na zgornjo sprednjo črevnično kost, se spušča po stegnu, zavije na notranjo stran in se končuje na zgornjem delu golenice skupaj s kitami mišic, ki tvorijo »gosjo nožico« (pes anserinus). Krojaška mišica upogiba kolk in koleno. Če je črevnica fiksna, povleče stegnenico v fleksijo, zunanjo rotacijo, abdukcijo ter golenico v flefsijo in notranjo rotacijo (odprt passe). Če je noga fiksna in delujeta obe mišici hkrati, upogiba medenico naprej. Oživčuje jo femoralni živec (L1-L3).

Zateglost sprednjih stegenskih mišic lahko privede do nepravilnega položaja v ledvenem predelu hrbtenice in medenice. Posledično se lahko pojavijo bolečine in okvare v kolkih in kolenih.

hamstingi
Slika 8: Zadnje stegenske mišice

Tri dolge mišice na zadnji strani stegna sestavljajo dorzalno skupino stegenskih mišic (hamstingi). Tudi ta skupina mišic je neposredno povazana z medenico. Vse tri mišice se začenjajo na sednični kosti, na zadnjem delu kolčnice in se končujejo na kosteh goleni. To so:

Polopnasta mišica (M.semimembranosus) se končuje zadaj na notranji strani golenice. Polkitasta mišica (M.semitendinosus) se končuje skupaj s kitami »gosje nožice« na golenici. Dvoglava stegenska mišica (M. biceps femoris) se končuje na glavi mečnice.

Vse tri mišice so poliartikularne, saj prečkajo kolčni in kolenski sklep in premikata oba sklepa. Če je kolčnica fiksna, iztegujejo stegnenico in upogibajo koleno. Če je noga fiksna, medenico nagibajo nazaj.
Oživčuje jih ishiadični živec (L5-S2).

Ob zateglosti teh mišic, je oteženo sedenje na sednih kosteh in predklon s stegnjenimi nogami. Zmanjšana prožnost teh mišic je lahko vzrok za nepravilno držo v ledvenem predelu hrbtenice in posledično za okvare medvretenčnih ploščic.

adduktorji
Slika 9: Mišice primikalke stegna

Ostala nam je še ena skupina mišic, ki je neposredno povezana z medenico in je zaslužna za vse odmike, primike in razmike nog. To skupino sestavlja pet mišic, ki so na notranjem delu stegna. Prepenjajo se na sramnico in se končujejo na stegnenici (linea aspera). Adduktorne mišice izvajajo fleksijo kolka, ko je kolčni sklep v ekstenziji. Če je kolčni sklep v fleksiji, mišice postanejo ekstenzorji kolčnega sklepa. Če je kolčnica fiksna, adducirajo stegnenico, v manjši meri pa je njova naloga tudi fleksija in zunanja rotacija stegnenice (primik noge). Če je stegnenica fiksna, medenico nagibajo naprej in zunanje rotirajo (sed raznožno v predklonu).

Mišica grebenka (M.pectineus), ki jo oživčuje femoralni živec (L2-L3) in obturatorni živec (L2-L4). Mišica kratka pritezalka (M.adductor brevis), ki jo oživčuje obturatorni živec (L2-L4). Mišica dolga pritezalka (M.adductor longus), ki jo oživčuje obturatorni živec (L2-L4). Mišica velika pritezalka (M.adductor magnus), ki jo oživčuje obturatorni živec in ishiadični živec (L3-L5) je največja in najmočnejša mišica skupine primikalk v stegnu. Sloka mišica (M.gracilis), poteka najbolj povrhnje. Poteka preko kolčnega in kolenskega sklepa. Poleg addukcijske funkcije stegnenice, deluje tudi na koleno, ki ga upogiba in obrača navznoter. Posebej ranljiva je ta mišica pri drastičnih raznoženjih. Oživčuje jo obturatorni živec (L2-L4). Mišica napenjalka stegenske fascije (M.tensor fasciae latae) se pripenja na zgornjo sprednjo črevnično kost in se konča na stegenski fasciji. Mišica izgleda kot dolg sploščen trak vezivnega tkiva in poteka vzdolž zunanje površine stegna. Končuje se na zgornjem delu stegnenice. Če je kolčnica fiksna, flektira stegnenico, jo notranje rotira in abducira. Izteguje kolčni sklep, če je koleno pokrčeno, ga obrača navzven. Če deluje mišica na eni strani, rotira medenico in jo upogiba naprej. Obe mišici hkrati nagibata medenico naprej-anteverzija.

Povezanost živcev z organi ter simptomi okvarjenih živcev v ledvenem in križničnem predelu hrbtenice

ledvena_hrbtenjaca
Slika 10: Ledveni del živcev

Hrbtenjača, ki je del centralnega živčnega sistema, se zaključi pri prvem ledvenem vretencu (na sliki označeno z L1). Pod L1 se nahaja t.i. kauda eqina, kar v latinščini pomeni konjski rep. Živci oz. korenine izhajajo iz nje skozi majhne odprtine med vretenci pri vretenčnem loku.

Živce, ki izhajajo pod ledvenim vretencem v križničnem ali sakralnem predelu označujemo s črko S. Ti živci so večinoma vezani na reproduktivne organe in organe za odvajanje ter na nekatere predele nog.

Največji živec, ki izhaja iz ledvenih vretenc in poteka skozi medenico naprej po nogi do stopala je ishiatični živec, bolj poznan kot išias. Pogost vzrok za vnetje išiasa je blokada v ledvenem predelu hrbtenice ali blokada v medenici v predelu sedne kosti, kjer živec vstopa skozi medenico.

Hrbtenica_pregled simptomov

Slika nam nazorno prikazuje povezanost živcev z določenimi organi in deli telesa. Če živčni sistem ni v ravnovesju in nekje prihaja do motenj, potem organi , ki so povezani z živci, ter imunski sistem ne morejo opravljati svoje naloge. Če okvara traja dovolj dolgo lahko ščasoma razvijemo bolezen ali kronično okvaro organa.

Pod okvare lahko štejemo več stanj: vkleščen živec, zdrs diska-hernia, degeneracijske spremembe na vretencih ali diskih, osteofiti, stisnjen živec, lumbago, išias, stenoza, spondiloza.

Velikokrat je pri bolniku, ki tarna nad bolečinami v križu, zaslediti dodatne težave s prebavo in prebavnimi organi, menstrualne težave in težave z neplodnostjo, težave z mravljinčenjem in bolečinami v nogah. Največkrat se ljudje ne zavedajo, da so omenjene težave povezane z njihovo blokado v ledvenem predelu hrbtenice – križu, zato so nemalokrat presenečeni nad tem odkritjem.

V spodnjem priročniku si lahko preberete vse o vadbi za stabilno in prožno medenico.

medenica-knjiga

 

 

 

Vadba za stabilno in prožno medenico

 

 

 


 



NE BI BILO BOLJ PRAKTIČNO,
ČE BI NAŠE E-NOVIČKE PREJELI KAR PO E-POŠTI?




Enostavno.
Spodaj pišite vaše podatke in ob objavi novih eNovičk
boste le te prejeli v vaš e-nabiralnik.


Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja