Po osmih letih sem se spet lotil teka na nordijskih smučkah. Nordijski tek je odlična rekreacija in včasih sem kar dosti časa preživel na dilah. Baje ne pozabiš, zato sem se odpravil na progo, ki pa ni bila povsem utrjena.
Po ravnem je šlo odlično, ko pa je prišlo do spusta, kateremu je sledil ovinek v levo je prišlo do problema. Vsakdo, ki je kdaj tekel na nordijskih smučkah ve, da te nimajo robnikov, zato je reševanje ovinkov možno samo s prestopanjem. Hitrost je bila prevelika, sneg je zagrabil zunanjo smučko in sila teže me je izstrelila naprej. Padec je bil neizbežen, direktno na desno ramo. Močan tresk na tla, bolečina in takojšnja analiza, kaj je meni to treba.
Rečem si, kar je je. Sedaj pa reši situacijo. Pričnem skenirati telo. Ali je ključnica še na svojem mestu? Je roka, kje zlomljena? Se rama še premika levo-desno, naprej-nazaj, gor-dol.? Ali še lahko dvignem roko in jo rotiram navznoter-navzven? Je z zapestjem vse v redu? Zavedam se, da dokler me drži adrenalin in je telo segreto, to še lahko preverim. Vse deluje, samo bolečina pa ostaja. Poklepan se odpravim domov.
Kako sem se torej lotil poškodbe?
Doma z drugo roko pretipam in vizualno v ogledalu pregledam ali so kje na rami vidne posledice padca. Zateklina, hematom (podpludba) in desno ramo primerjam z levo. Nič ni vidno, samo bolečina je vedno večja. Z testi mišične funkcionalnosti ponovno poskušam ugotoviti ali je katera funkcija rame povsem onemogočena. Rama postaja vedno bolj trdna in gibanje rame in roke čez kakšno uro ni več možno.
No tako, pa imam. Pomagal sem že kar nekaterim pri sanaciji poškodbe rame, sedaj pa sem na vrsti sam. Še dobro, da imam doma terapevtko.
Pričnem z prvo fazo rehabilitacije, to so UKREPI PRVE POMOČI.
V akutni fazi, ki ponavadi traja prvih 2-3 dni, se je potrebno držati protokolov P.E.A.C.E. in L.O.V.E.
P – ker nimam upornice za ramo si pomagam z rutko in tako naredim upornico v katero položim roko, Rama je zaščitena in pripravljena na mirovanje.
E – ramo težko dvignem, zato veliko počivam leže, zadnji del rame podložim z blazino in tako ramo malce dvignem nad višino srca.
A – hlajenja z ledom (stara praksa), protivnetnih zdravil in protibolečinskih tablet se izogibam, ne koristim.
C – kompresija rame ni potrebna, saj mi ne zateka.
E – izobrazil sem se oz. obnovil znanje o poškodbah, trajanju, fazah, tako da sem prebral tele članke: Rehabilitacija po poškodbi, Prva pomoč po poškodbi, Postopki zdravljenja poškodb.
L – roko in ramo začnem normalno obremenjevati pri vsakodnevnih opravilih, ne držim je več v opornici, pri gibih mi je bolečina merilo.
O – pozitivno, optimistično zrem na poškodbo. Lahko bi bilo še huje.
V – za boljšo prekrvavitev 1x dnevno uporabim magnetno resonančno blazino. Na samo mesto poškodbe pa 2x dnevno apliciram, vtiram Mg olje, ki sprošča in deluje blagodejno. Moja osebna terapevtka mi z nežno axis masažno terapijo odpira blokade in poskrbi za prekrvavitev in pretočnost rame.
E – pričnem izvajati vaje. Najprej IZOMETRIČNE vaje, nato se lotim celega programa rehabilitacje – ePriročnik: Rehabilitacija ramenskega sklepa. Obenem tudi vsakodnevno hodim s palicami (aktivno delo rok, postopoma tudi poškodovana roka/rama).
V nadaljevanju si poglejmo delitev in najpogostejše poškodbe ramenskega obroča. Na koncu tega članka pa so predstavljeni vsi naši programi rehabilitacije ramenskega sklepa.
NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE RAME
Na splošno poškodbe po mehaniki nastanka razdelimo na:
– akutne (travmatske) in
– kronične (atravmatske)
Pri akutnih – travmatskih poškodbah ramenskega sklepa gre ponavadi za izpahe ali nepopolne izpahe (subluksacije) v sprednji in zadnji smeri, katere povzroči padec na ramo ali so posledica delovanja zunanje sile na ramenski sklep. Pri tem ponavadi pride do poškodbe kostnih struktur, hrustančnega labruma, sklepne ovojnice ali ligamentov.
Po drugi strani pa gre lahko za strganje mišic ali tetiv, zaradi delovanja velikih sil pri silovitih gibih (običajno gre za ekscentrično kontrakcijo s strani dolge tetive m. biceps brachii ali mišic rotatorne manšete, ki verjetno niso ustrezno trenirane).
Kronične – atravmatske poškodbe najpogosteje vključujejo poškodbe rotatorne manšete in ohlapnost struktur ramenskega sklepa, ki mu zagotavljajo stabilnost (najpogostejše so subakromialni bolečinski sindrom (utesnitev), postravmatska nestabilnost in multidirekcionalna nestabilnost) in so lahko posledica pretiranega števila ponavljajočih (silovitih) gibov roke nad glavo, glenohumeralne ligamentne ohlapnosti, neravnovesja mišic rotatorne manšete, krčenja mehkega tkiva (posebno na zadnjem delu sklepne ovojnice), slabe mehanike lopatice (neravnovesje stabilizacijskih mišic lopatice).
Najpogostejši vrsti poškodb sta nestabilnost ramenskega sklepa (akutna in kronična) ter poškodbe mišic in tetiv rotatorne manšete.
Travmatska ali akutna nestabilnosti ramenskega sklepa je posledica delovanja zunanje sile na ramenski sklep, pri čemer pride do poškodbe kostnih struktur, hrustančnega labruma, sklepne ovojnice ali ligamentov. 96% vseh ramenskih nestabilnosti je te vrste.
Atravmatska ali kronična pa je posledica dekompenzacije stabilizacijskega mehanizma ramenskega sklepa.
Težave za rotatorno manšeto lahko razdelimo v več skupini:
1. vnetje kite (tendinopatija); vzrok za nastanek je najverjetneje notranja krčljiva napetostna preobrementitev mišice. Najpogosteje je poškodovana tetiva mišice supraspinatus.
2. utesnitveni (impingement) sindrom – plavalčeva ali metalčeva rama; zaradi ponavljajočih se obremenitev se kite mišic rotatorne manšete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor), ki tečejo skozi subakromialni prostor vnamejo in zatečejo. S tem pa luknja skozi katero teče postane premajhna in pride do tiščanja ter ukleščenja kite in mišice same. Če stanja ne pozdravimo, lahko pride so rupture mišice rotatorne manšete.
3. natrganje ali pretrganje (ruptura) mišice ali kite; ki je lahko rezultat nenadnega, močnega in hitrega giba ali padca na iztegnjeno roko.
Najpogostejši razlogi za kronično bolečino v ramenskem obroču so:
– utesnitveni sindrom rotatorne manšete zaradi tendinitisa (vnetja tetiv) ali bursitisa (vnetja sluznih vrečk),
– poškodba (ruptura, natrganje) mišic rotatorne manšete,
– vnetje sklepne ovojnice (adhezivni kapsulitis, zmrznjena rama).
REHABILITACIJA – ZDRAVLJENJE
Pri sanaciji svoje poškodbe rame sem si pomagal z ePriročnikom: Program reghabilitacije ramenskega sklepa. Spodaj pa lahko ogledate kar nekaj naših ePriročnikov, ki vam bodo pomagali pri poškodbi ramenskega sklepa (dostop s klikom na spodnjo sliko ali desno povezavo).
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.
Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.