»Tvoja prehrana naj bo tvoje zdravilo.«

– Hipokrat –

Izbor živil je za zdravje zelo pomemben. Pri živilih in tekočinah upoštevamo ČRNO LISTO.
To je seznam jedi in pijač, ki so prepovedane ali dovoljene le v minimalnih količinah. Na črni listi zagotovo ne smejo manjkati sladkarije, bela moka in predelane maščobe, gazirane pijače ter sladki sokovi, industrijska in instant hrana. To so naši največji uničevalci imunskega sistema in povzročitelji večine vzrokov za nastanek različnih bolezni.

Kratki nasveti so zbrani v članku Tvoja prehrana naj bo tvoje zdravilo.

Še več nasvetov o prehrani najdete na našem blogu o hrani in priročnikih o zdravju.  

“Ne poznam nikogar, ki slabo diha in je zdrav.”

– Dr. Andrew Weill, avtor knjige Spontano zdravljenje –

Dihanje je osnovni telesni ritem, ki nas priklepa na življenje.  Je proces, ki nas spremlja od rojstva do smrti. Indijski jogiji verjamejo, da nam je že ob rojstvu odmerjeno število vdihov, zato dihajo umirjeno, počasi in globoko (polno). Za sodobnega človeka pa je značilno ravno obratno. Diha tako kot živi, hitro in površno. Zato ljudi opozarjamo in učimo, kako polno dihati (prsno in trebušno). Svojim strankam in vadečim vedno poudarjamo: ‘Vdihni, kar si želiš in izdihni, česar ne potrebuješ.’

V telesu imamo dva živčna sistema, ki sta del avtonomnega živčnega sistema. To sta simpatični in parasimpatični živčni sistem. Simpatični sistem nas pripravlja na preživetje, budnost in akcijo. Ko se aktivira, se naše telo odzove z napetostjo. Ravno obratno pa deluje parasimpatični živčni sistem, ki spodbuja počitek in regeneracijo. Za ohranjanje in vzdrževanje dobrega zdravja in počutja, morata biti oba sistema v ravnovesju. Ker pa sodobni človek pretežno »deluje« na simpatičnem živčnem sistemu, je vedno v pogonu in napet, postaja kronično utrujen in posledično se njegovo zdravstveno stanje ruši. Z dihalnimi vajami se aktivira parasimpatični živčni sistem in napolni naš krvni obtok s hormoni, ki nas umirjajo in delajo srečne ter zadovoljne (melatonin, endorfin). Zato je trening dihanja zlata vreden. To je najkrajša in najbolj enostavna pot do sprostitve in umiritve, nekakšen »odmor od stresa« in vpogled vase in svoje občutke.  Dih si lahko predstavljamo kot veter, ki odnaša stvari, jih naredi pretočne, jih sprosti in spremeni ter obogati s svežo energijo.

Glede na to, da večina bolezni izvira iz napetosti telesa in uma, lahko z zagotovostjo trdimo, da lahko z dihalnimi vajami preprečujemo vsa obolenja. In namesto, da naštevamo bolezni, raje svetujemo in učimo, da veliko dihajte ter posvetite svojo pozornost svojemu dihu, kjerkoli ste. Dihajte polno. Upočasnite in poglobite svoj dih ne glede na to, kaj počnete in v kakšni situaciji se nahajate. Pojdite ven, dihajte in pustite vetru, da diha z vami. Predvsem pa bodite pozorni na svoj dih med delom in pred spanjem. Vsaj 5 kratkih odmorov si vzemite na dan in 3 minute globoko in počasi dihajte in dopustite, da vas dih popelje v regeneracijo in ne v utrujenost.

ZAKAJ POLNO DIHANJE?

♥
Je najmočnejši naravni aktivator krvnega pretoka.
♥
Gibanje prepone in trebuha masira naše notranje organe vključno s srcem.
♥
S trebušnim dihanjem dovajamo več kisika mišicam in organom ter hkrati odvajamo več ogljikovega dioksida.
♥
Krepi imunski sistem.
♥
Kadar dihamo s trebuhom, je tudi naš živčni sistem bolj pretočen.
♥
Razbremenjuje srce in nas energetsko napolni.

Ko preučujemo posameznikovo zdravje, nikoli ne izpuščamo čustvene dimenzije. Vse stare tradicionalne medicine na vzhodu že tisočletja trdijo, da si težave in bolezni lahko ustvarimo tudi s čustvi. Upoštevajo tako zunanje (veter, mraz, vročina, vlaga, suša), kot tudi notranje (čustva) patološke dejavnike. Zavedanje, da si človek povzroča fizične blokade tudi preko uma, s svojimi mislimi in posledično s čustvenimi stanji, nam odkriva čustvene ali psihične vzroke za nastanek težav ali bolezni.  Preko pogovora poiščemo »zasidrane vzorce čustvovanja« in jih z različnimi tehnikami preobrazimo v posamezniku podporna čustva ali pošljemo k ustreznejšemu terapevtu.

»Misel je najmočnejše zdravilo ali strup.«

– Z. Domančič –

Ste se kdaj vprašali, koliko moči prav vsak dan, sleherni trenutek, vložite v svoje misli? Koliko upanja, hrepenenja, želja, strahov in skrbi vam je doslej odbrzelo skoznje? Kolikokrat ste si ob neprijetni izkušnji dejali: »Saj sem vedel(a), da bo tako,« in povsem prezrli, da ima dogodek bržkone kaj opraviti z vašimi mislimi, ki ste jih sejali v preteklosti?

☀

Misli so močno orodje in orožje. Lahko postavljajo gradove ali jih rušijo. Lahko utrjujejo zdravje ali ga pešajo. Ko je v glavi polno misli, se sprožijo živčni impulzi, ki se v telesu realizirajo v različne biokemične in fiziološke reakcije ter uravnavajo delovanje naših notranjih organov in sistemov. Misli same po sebi ne porabljajo veliko energije. Čustva so tista, ki ojačujejo naše misli.

Čustvo je energijski dogodek, ki povzroča naraščanje energije v določenem delu telesa, odvisno od tega, za katero energijo gre. Čustvena stanja neposredno vplivajo na delovanje našega energetskega sistema ter s tem na stanje našega telesa v celoti.  Dlje časa in bolj močno kot smo v določenem negativnem čustvenem stanju, bolj se ta učinek kopiči in delovanje organa, na katerega vpliva, se podira. Prehodno čustvo, tudi če je agresivnega ali negativnega značaja, je neškodljivo. Če pa mu dopustimo, da zavlada umu, lahko preraste v fizično bolezen, saj preprečuje nemoten pretok energije po meridianih, energetskih poteh, po katerih se energija razporeja po telesu in prinaša gorivo do vseh sistemov v telesu. S čustvi si torej povzročamo energetske blokade.

☀

Čustva so kot barve naših misli in lahko slabijo ali krepijo naše notranje postavitve. In če želite lepo skrbeti za svoje zdravje, poskrbite za pozitivne misli ter z njimi tudi čustva. Saj vemo, da negativna čustva, kot so jeza, strah, žalost, slabijo  naše organe. Mi moramo s svojimi mislimi obvladovati čustva, ne čustva nas. Samo tako nam pomagajo ohraniti zdravje. Najvišja harmonija je ravnovesje čustev.

Več koristnih nasvetov najdete tudi na našem
blogu in priročnikih o zdravju.