Nepravilnosti telesne drže

Nepravilno telesno držo opredeljujejo nenormalnosti v položaju in obliki hrbtenice, ramen in spodnjih okončin, ki niso posledica okvar na kostnem in živčno-mišičnem sistemu, temveč izhajajo iz nezadostnega in nepravilnega delovanja mišic in se jih da hote povsem popraviti. Gre za t.i. funkcionalne motnje, za razliko od deformacij, kjer gre za strukturne spremembe kostno in živčno-mišičnega sistema.

V ozadju funkcionalnih nepravilnosti človekove drže se torej nahaja porušeno ravnovesje sinergističnih oziroma antagonističnih mišičnih skupin, ki nadzirajo položaj trupa pri pokončni stoji.  Vsaka funkcionalna motnja, ki traja dlje časa, lahko preide v deformacijo. Oseba, ki ima deformacijo, le-te z lastno telesno aktivnostjo ne more popraviti. Zato je pomembno da vsako motnjo v telesni drži dovolj zgodaj prepoznamo in s tem preprečimo nastanek trajne okvare – deformacije.

Nepravilnosti krivin hrbtenice lahko razdelimo na nepravilnosti v bočni in čelni ravnini.

 [wp-svg-icons icon=”warning” wrap=”i”]  NEPRAVILNOSTI DRŽE V BOČNI RAVNINI  [wp-svg-icons icon=”warning” wrap=”i”] 

( a-normalna drža / b-lordotična drža / c-ploski hrbet / d-okrogel hrbet
Temno sive lise označujejo ključno mišično skupino, ki je skrajšana in zakrčena. Mišice, pri katerih je prisotna možnost blažjega skrajšanja so označene s svetlo sivo barvo. Prekomerno dolge, šibke oziroma ohlapne mišice pa so označene s šrafiranimi lisami.)

Medenica in križnica, kot centralni del medenice predstavljata temelj, na katerega je postavljen hrbtenični steber. Medenica in križnica sta v vodoravni ravnini nagnjena navzpred – inklinacijski kot medenice. Ta se z razvojem otroka postopno povečuje in doseže pri odraslem človeku vrednost okoli 30 stopinj (pri ženskah povprečno 28 stopinj, pri moških povprečno 31 stopinj).

Nagnjenost medenice s križnico je vzrok za nastanek fizioloških krivin hrbtenice v bočni ravnini.
Tako povečana mišična aktivnost upogibalk kolka ali njihova zakrčenost povečajo nagnjenost medenice (zasuk naprej). Povečana aktivnost iztegovalk kolka ali njihova zakrčenost delujejo nasprotno, torej zmanjšajo nagib medenice (zasuk nazaj). Spremenjen nagib medenice se odraža s spremembo fizioloških krivin hrbtenice. V nasprotnem primeru bi telo prišlo iz ravnotežja oz. bi za vzdrževanje novega položaja potrebovalo bistvene večje fizične napore.
Kako se bo hrbtenica s svojimi krivinami odzvala na spremembo nagiba medenice, je odvisno tudi od gibljivosti hrbtenice, predvsem v njenem prsnem delu.

*

Poznamo 4 najpogostejše tipe nepravilnosti v bočni ravnini:

 1. Lordotična drža (glejte oznako b)  nastaja pri povečanju nagiba medenice (zasuk-padec anteriorno). Sočasno se pojavi povečana prsna kifoza s čimer se ohranja osnovna statika. Pogosto so pridružena tudi povešena ramena.
Vzroki:
✔︎ večja aktivnost upogibalk kolka ali njihova zakrčenost, skrajšanost (ključni razlog);
✔︎ skrajšane ledvene iztegovalke trupa;
✔︎ raztegnjene upogibalke trupa oziroma iztegovalke kolka

Te težave se pojavljajo pri ljudeh, ki imajo veliko enostranskih obremenitev in sedentarni način življenja. Mišica je v sedečem položaju pasivno skrajšana, kar dolgoročno pripelje do zakrčenosti in s tem porušenja statike hrbtenice. Športniki, ki se ukvarjajo z gimnastika, borilnimi športi in veslanjem v kajaku so bolj podvrženi tem poškodbam.

 2. Ploski hrbet (glejte oznako c)  nastane kot posledica zmanjšanja nagiba medenice (zasuk-padec posteriorno). Kot posledica zmanjšanega nagiba medenice s križnico, se kompenzatorno zmanjšata tako ledvena kot prsna krivina, zaradi česar pride do ploske drže.
Vzroki:
✔︎ večja aktivnost iztegovalk kolka ali njihova zakrčenost, skrajšanost (ključni razlog);
✔︎ zakrčene upogibalke trupa;
✔︎ raztegnjene ledvene iztegovalke trupa ali upogibalke kolka).

Ploski hrbet se pojavlja pri ljudeh, ki se vsakodnevno soočajo z enostranskimi obremenitvami. Pojavlja se tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so hitro zrasli in pri športnikih, ki imajo v svoji gibalni strukturi veliko izkorakov (tenis, badminton, košarka, …).

 3. Nagnjen hrbet  nastane kot posledica povečanega nagiba medenice, kar se kaže kompenzatorno s povečanjem ledvene krivine, ker pa je prsna krivina fiksirana in se zaradi tega ne more povečati, se posledično cel zgornji del trupa pomakne nazaj.

 4. Okrogel hrbet – kifotičen hrbet (glejte oznako d)  nastane kot posledica zmanjšanega nagiba medenice, kar se kaže kompenzatorno z zmanjšanjem ledvene krivine, ker pa je prsna krivina fiksirana in se zaradi tega ne more zmanjšati, je posledično cel zgornji del trupa nagnjen naprej.

 [wp-svg-icons icon=”warning” wrap=”i”]  NEPRAVILNOSTI DRŽE V ČELNI RAVNINI  [wp-svg-icons icon=”warning” wrap=”i”] 

Medenica s križnico je v čelni ravnini položena vodoravno, zaradi česar hrbtenica v tej ravnini praviloma ni ukrivljena. Kljub temu pa različni razlogi lahko privedejo do nagnjenosti medeničnega obroča v čelni ravnini in posledičnega kompenzatornega nastanka krivin hrbtenice v tej ravnini. Tako prihaja do nepravilne drže, ki pa se hoteno z mišičnimi kontrakcijami popravi.

Eden od razlogov za ukrivljenost hrbtenice v čelni ravnini je lahko razlika v dolžini spodnjih okončin. Medenica se vedno nagne proti strani krajše okončine, prav tako se hrbtenica nagne s svojo konveksno stranjo na stran krajšega uda. Z izravnavo dolžine spodnjih udov, medenica preide v vodoravni položaj s čimer izgine tudi čelna krivina hrbtenice.

Podoben mehanizem je prisoten tudi pri zakrčenosti kolčnih primikalk oziroma odmikalk. V primeru kontrakture primikalk pride do nagiba medenice na stran kontrakture, navidezno prikrajšanje noge na tej strani in posledičnega nagiba hrbtenice na to stran. Obratno velja pri zakrčenosti odmikalk, kar daje vtis podaljšanja noge na strani mišične kontrakture.

Pri sistematičnem športnem treningu pa prihaja do krivin v hrbtenici tudi brez nagiba medenice. Takšni primeri spremenjene telesne drže nastopijo kot posledica razlik v razvitosti mišično-ligamentarnega aparata na levi oziroma desni strani trupa. Primeri takih krivin so fiziološki. Pogostokrat namreč opažamo blago desnostransko krivino prsne hrbtenice pri desničarjih oz. levostransko prsno krivino pri levičarjih. Nastane kot posledica asimetrične razvitosti mišic trupa ( asimetrični športi: metalci kopja, igralci tenisa, rokometa, …).

Gotovo se sedaj že sprašujete, kako pa vse te nepravilnosti v telesni drži odpravimo?
O tem smo razglabljali v našem članku preventivni in korektivni ukrepi ob slabi telesni drži.

OGLEJTE SI TUDI:

Vnetja v telesu Stabilizatorji trupa 20kg težka glava Hoja