Nad jogo se danes navdušuje vse več ljudi. Želja po tem zagotovo izhaja iz iskanja in hrepenenja po dejavnosti, ki je telesu prijazna, naravna, neagresivna in povezana s sprostitvijo uma, telesa in duha. Torej dejavnost, ki je popolno nasprotje našemu vsakdanu. In to nam vadba joge vsekakor ponuja, saj so indijski modreci iz opazovanja narave zelo natančno razvili telesne položaje, s katerimi lahko dosežemo ravnovesje uma, telesa in duha.
Želja po uresničitvi tega je brezčasna, zato je joga še danes tako prisotna in priljubljena. Današnji človek se zaveda, da če se reši napetosti, lahko zmanjša vsakodnevni stres in znova vzpostavi ravnovesje. K jogi ga vodi spoznanje in prepričanje, da je zdravo telo osnova za dobro počutje. Želja, da bi v tem nemirnem času znova svobodno zadihal in našel samega sebe. Joga človeku ponuja mnogo izzivov, tako za um, kot tudi za telo, hkrati pa se lahko odpira novim možnostim giba, razmišljanja in delovanja.
Filozofija joge obravnava oziroma združuje 8 VIDIKOV.
To so:
– odnos do drugih (jama),
– odnos do sebe (nijama),
– telesni položaji (asane),
– zavesten nadzor dihanja (pranajama),
– obvladovanje čutov (pratjahara),
– osredotočenost (dharana),
– meditacija (dhijana) in
– razsvetljenje (samadhi).
Kako joga vpliva na naše fizično telo?
Sama sem se joge lotila s telesnimi položaji (asanami) in ugotovila, da se je po nekaj letni redni vadbi izboljšalo vseh osem aspektov joge. Korenito sem spremenila odnos do sebe, kot tudi do drugih. Predvsem v smislu, da sproti odstranjujem stvari in ljudi, ki mi ne služijo več in delam prostor za nove, sveže in spodbudne. Sem bolj umirjena, zbrana in osredotočena. Izboljšala sem se v svojem izražanju in obvladovanju čustev. Z jogo sem se naučila poslušati svoje telo, svoje misli in potrebe. Lahko bi rekla, da sem se spoprijateljila s svojim telesom, kar mi telo tudi prijazno vrača s svojim zdravjem, čustvovanjem in dobrim počutjem.
Tudi pri poučevanju se osredotočam na telesne položaje, ki pa seveda zahtevajo natančo učenje dihanja, zavedanja in osredotočenosti. Jogijske vaje in tehnike postopno krepijo vse mišice in sicer, z izmeničnim raztezanjem, zadrževanjem, sproščanjem in gibanjem. Trening mišic je zelo pomemben, saj mišice z nenehnim gibanjem vzpostavljajo nemoten tok energije. Vsi transportni sistemi potekajo skozi naše mišičevje in vsak od njih se povezuje z notranjimi organi in drugimi sistemi v telesu. Torej je temeljni pogoj za ohranitev zdravja normalen in neoviran pretok skozi 5 transportnih sistemov, ki povezujejo naše telo v celoto.
To so:
♥ Meridiani, po katerih se pretaka energija – Či.
♥ Žile, po katerih se pretaka kri.
♥ Limfni sistem, po katerem odplavljamo odpadne snovi.
♥ Živčni sistem, preko katerega dobivamo informacije iz možganov v telo.
♥ Fascialno tkivo, kjer se nahajajo Golgijevi organi, ki skrbijo za nemoten pretok informacij o stanju naših mišic in vezi.
In vsi ti krogotoki potekajo skozi naše mišice. Zato je tako zelo pomembno, da so naše mišice prožne, mehke in elastične.
S treningom mišic se posledično izboljša tudi naša telesna drža, poveča se prožnost hrbtenice in gibljivost sklepov ter izboljša se prekrvitev mišic. Poleg spodbujanja krvnega obtoka in razgibavanja mišic z različnimi telesnimi položaji povečujemo tudi pritisk na notranje organe. Ta proces je primerljiv z notranjo masažo. Torej spodbujamo tudi presnovo in aktiviramo procese v prebavilih in drugih notranjih organih. Takšna notranja masaža je pomembna tudi za limfni sistem, saj spodbudimo odplavljanje odpadnih snovi iz telesa, kar ima pomembno vlogo pri razstrupljanju. Pri telesnih položajih kot so zasuki dobesedno izžemamo strupe iz telesa.
Z jogo se naučimo tudi popolnega dihanja, ki omogoča zadostno in pravilno presnovo. Počasno in poglobljeno dihanje pospešuje krvni obtok, razstruplja telo, krepi srce in pljuča, umirja misli in občutke, odpravlja energijske zastoje, čisti kri, uravnava krvni tlak in delovanje živčnega sistema, pospešuje zdravljenje in povečuje telesno odpornost. Trening dihanja je zlata vreden, saj je najučinkovitejši način umirjanja uma in sproščanja telesa. Če zavestno usmerimo pozornost na dihanje, se bo naš dih iz kratkega in plitkega, od stresa zakrčenega dihanja, spremenil v daljši in globlji dih. S tem, ko opazujemo naš dih in sledimo njegovim nežnim valovom, ki prihajajo in odhajajo, se naše misli počasi umirijo in upočasnijo, telo pa postaja vedno bolj sproščeno. V jogi za nadzorovano in ozaveščeno dihanje uporabljamo izraz pranajama, ki pomeni nadzorovanje življenjske energije. Ko imamo nadzor nad dihom, smo čustveno bolj stabilni, um se popolnoma zjasni in življenje postane lahkotno in živo. Z mislijo na to, globoko zadihajte.
Kako joga vpliva na naše čustveno telo?
Z rednim treningom joge postopno vzpostavimo stik s svojo podzavestjo, z izvorom želja, kompleksov, predsodkov in vedenjskih vzorcev. Omogoči nam, da odpravimo slabe lastnosti, navade in tako lažje kot sicer obvladujemo življenjske težave.
Joga nas uči, da je vsak človek edinstven, vsak ima svoj ritem diha in bitja srca, svoj način gibanja, svoje miselne predstave. Če smo pozorni, lahko te notranje vzgibe prepoznamo in jih po potrebi, če nam škodijo, tudi opustimo.
Z redno prakso joge se začneš drugače sprejemati, začenjaš občudovati telo in se mu čuditi, kaj vse zmore, kako nas dobesedno prenaša kljub vsem nepotrebnim obremenitvam in strupom, ki jih vanj vnašamo dan za dnem. Veliko asan namreč od nas zahteva, da najprej mentalno razvozlamo položaj, preden ga poskušamo izvesti s telesom. Zato svojim vadečim rada govorim, kar um verjame, to telo zmore. In ko vidimo, da nam ne uspe, vendar vztrajamo, ob tem sprejemamo svoje zmogljivosti in jih hkrati premikamo. Spoznamo, da je naše telo res čudovit in zanimiv inštrument, ki mu je potrebno namenjati pravo pozornost, tako v obliki nege, hrane, kot tudi fizične aktivnosti.
Joga nas prisili, da se začnemo spoznavati in se sprejemati, tam kjer smo, kakršni smo. In šele takrat se ustvarijo pogoji za napredek. Včasih nam gre bolje, včasih se nam kje zatakne in takrat nas telo zelo elegantno (ali bolj grobo) opozori, kje in zakaj delamo napako. Telo ne laže, dih pa tudi ne. Misli včasih lahko skrijemo pred svetom, telo pa spontano in nezavedno komunicira z zunanjim svetom, ter mu izdaja naše notranje vsebine – tudi tiste, ki jih morda sami ne vidimo in ne prepoznamo.
Joga je veliko več, kot samo fizično delo, vendar tudi, če jo jemljemo zgolj kot telesno vadbo, bomo deležni mnogih pozitivnih učinkov in zagotovo se nam bo počasi, korak za korakom začelo življenje spreminjati na bolje. Ko enkrat vidimo, da se lahko počutimo bolje, se ta želja še povečuje in jo razširimo v obliko dnevne rutine.
Ali se lahko joge lotimo sami doma?
Danes se zaradi prenatrpanih urnikov in težke razporeditve časa, ljudje vadbe lotevajo sami doma. Youtube in različne mobilne aplikacije nudijo celo paleto različnih gibalnih programov. Sama sem mnenja, da naj se ljudje, ki nimajo nikakršnega predznanja ne lotevajo vadbe sami doma. In to iz čisto preprostega razloga. Doma jih nihče ne more nadzorovati v smislu pravilnosti izvajanja vaj. Če so vaje izvedene nepravilno, lahko povzročajo več škode kot koristi. Vodena vadba je koristna ravno zato, ker je tam strokovnjak, ki skrbi za to, da se trening izvaja pravilno. Zato vam svetujem, da se vsaj za začetek vključite v strokovno vodeno vadbo. Ko se pa vaj naučite, jih lahko mirno izvajate tudi sami doma.
Vadba joge je kot življenje. Nikoli se namreč ne nehamo učiti. Z vadbo joge razvijamo veselje do življenja, moč in pogum. Od nas je odvisno, ali smo zdravi, se dobro počutimo, živimo svobodno in srečno. Zato vadite jogo redno in odločno.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.
Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.