Ljudje smo bili ustvarjeni za hojo. Smo dvonožna bitja in naša telesa so bila ustvarjena za gibanje. Če pogledamo človeka nekoč, ko še ni bila razvita vsa industrija in tehnologija ugotovimo, da je človek svoje telo krepil z vsakodnevnimi opravili. Mišice so bile močne, ker je človek dvigal in nosil bremena. Ljudje so nekoč peš hodili po vodo, nabirali dračje in pridelke na njivah, lovili divjad, obiskovali prijatelje. Danes smo z vsemi tehnološkimi izumi zatrli gibanje in s tem tudi resno ogrozili svoje zdravje. Človek je postal “homo sedens”.
Namesto hoje, ki je človekovo najbolj naravno gibanje, smo si izmislili najbolj čudaške načine razgibavanja. Bremena so nadomestile različne fitnes naprave, peš poti so nadomestila dvigala in avtomobili, sveži zrak smo zamenjali z zadušljivimi klimatiziranimi zaprtimi prostori, zvoke narave smo zatrli z radijskimi sprejemniki in bučno glasbo.
Hoja je univerzalna – dostopna, poceni in popolnoma naravna. Čeprav se nam zdi samoumevna, je v času, ko preveč sedimo, postala ključen element za ohranjanje zdravja in dobrega počutja.
🧠 Koristi za nevrološki sistem: kompleksno gibanje
Hoja ima pred drugimi oblikami gibanja številne prednosti. Med hojo se naše okončine gibljejo po navzkrižnem vzorcu: hkrati se najprej premakneta leva noga in desna roka, nato desna noga in leva roka. Takšno gibanje v možganih ustvarja električno energijo, ta pa harmonično vpliva na celotno osrednje živčevje. Hoja je kompleksno gibanje, ki zahteva funkcionalno povezovanje številnih motoričnih in senzornih izkušenj; v hoji sodelujejo tako naši možgani kot tudi naše mišice in kosti. Da bi podzavestno ohranili ravnotežje pri hoji, potrebujejo možgani veliko podatkov. Deloma se zanašajo na notranje uho, ki je odgovorno za zaznavanje orientacije v prostoru. Deloma pa se zanašajo na vizualne podatke in informacije, poslane iz drugih čutil: od receptorjev za tip, ki jim povedo, kateri del telesa je v stiku z zemljo, do proprioreceptorjev v mišicah, kitah in sklepih, ki jih nenehno obveščajo o točnem položaju telesa. Torej ne hodimo le zato, da bi se razgibali, temveč tudi zaradi nevroloških koristi navzkrižnega gibanja, kombiniranega z vizualno, s tipno in proprioceptorsko stimulacijo.
❤️ Srce, ožilje in telesna pripravljenost
Hoja je nežna, a učinkovita aerobna vadba, ki krepi srčno-žilni sistem brez pretiranega stresa.
- ☉ Nežen napor: V nasprotju s tekom, kjer so Ahilova tetiva in sklepi izpostavljeni velikim obremenitvam (več tisoč kilogramov), je obremenitev med hojo bistveno manjša. Hoja je zato idealna za začetnike in rehabilitacijo.
- ☉ Prekrvavitev: Spodbuja krvni obtok, krepi srce in ohranja arterije prožne. Hkrati krepi dihala, povečuje izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida ter tako poskrbi, da se telo znebi ostankov presnove. Če med hojo primerno pospešimo srčni utrip in dihanje, bomo s tem zadovoljili vse potrebe telesa po aerobnem gibanju.
- ☉ Zdravje sklepov: Hoja omogoča prenos hranilnih snovi v sklepe prek sklepne tekočine, kar prispeva k njihovi prožnosti in zdravju.
- ☉ Pri izločanju odpadnih snovi pomaga tudi tako, da spodbuja potenje in delovanje črevesja.
😊 Hoja za dušo: stres in kreativnost
Hoja nam koristi tudi na druge načine:
- ☉ Zmanjšanje stresa: Že dolgo vemo da v možganih spodbuja sproščanje endorfinov (hormonov sreče) in s tem izboljšuje razpoloženje, nevtralizira stres in omogoča trden spanec
- ☉ Povečana kreativnost: Številne raziskave so potrdile, da hoja (še posebej t.i. ‘potepanje’ brez točno določenega cilja) spodbuja kreativno razmišljanje in reševanje problemov.
- ☉ Boljše razpoloženje: Hoja zmanjšuje tesnobo in depresijo ter izboljšuje splošno razpoloženje in samozavest.
- ☉ Krepi imunski sistem: S hojo prav tako poskrbimo za ustrezno porabo energije in kar je najpomembnejše, okrepimo imunski sistem.
👣 Kako vključiti hojo v sedeči svet?
Včasih so ljudje hodili, ker so morali. Danes moramo načrtovati, da bomo hodili.
| Namesto … | Poskusite … |
| Avto za kratke razdalje | Hitra hoja – 15 minut hoje je super za jutranji zagon. |
| Dvigalo | Stopnice – krepijo meča in povečajo srčni utrip. |
| Sestanek v pisarni | Sestanek v hoji (walk-and-talk) – idealno za razmišljanje in sveže ideje. |
| Pavza za kavo | 10-minutni sprehod po soseski – prebudi telo in um. |
🏁 Cilj:
Začnite z manjšimi intervali in postopoma podaljšujte čas hoje. Hoja naj traja 30 – 45 minut in v tem času moramo prehoditi 3-5 km,
3 do 5 krat na teden.
Naj poteka v pogovornem tempu, kar pomeni, da smo med hojo prijetno zadihani.
Pot naj bo dinamična, sestavljena tako iz ravnih kot tudi položnih terenov. Hodimo po mehkih travnatih in gozdnih površinah

OGLEJTE SI TUDI: