Sodoben svet gre v to smer, da je stresorjev čedalje več. Pričakovati, da bo jutri ali čez dva meseca boljše, ni smiselno.

Če želimo stres uspešno premagovati, se bomo morali znati »resetirati«. Tisto, kar je bilo pred desetimi ali petimi leti nas ne zanima. Moramo pogledati, kaj je danes. Moramo biti zadovoljni in hvaležni za to kar imamo. Tako stvari dojemamo manj stresno. Treba je najti drugačen pogled na stvari, videti stvari kot izziv, ne kot problem.

Treba se je naučiti pomiriti čustva, dovoliti, da počasi izzvenijo, zmanjšati napetost. Moramo se imeti radi in si vsak dan privoščiti vsaj pol ure zase in takrat početi aktivnosti, ki so povsem drugačne in nam omogočajo, da se vsaj za nekaj časa preklopimo, da se lahko »resetiramo«. Lahko je to dober pogovor, poslušanje glasbe, ročno ustvarjanje, hoja po gozdu, dihalne vaje, meditacija, joga. S tem poskrbimo, da si napolnimo baterije, si napolnimo rezerve in smo tako veliko bolj kos stresu, ki nas spet čaka naslednji dan.

Vaja za umirjanje stresnih situacij

Pri umirjanju stresnih situacij nam bodo najbolj pomagali predkloni, saj usmerjajo našo pozornost navznoter v telo in naše občutke. Na globoki notranji ravni nas soočajo s potlačenimi skrbmi in problemi, katerih napeta energija se kopiči ter skladišči v mišicah.

V predklonu se lahko enostavno osvobodimo vseh negativnih misli, počasi opuščamo občutke jeze, krivde in obžalovanja. Inverzni položaji so tisti, pri katerih je glava spuščena nižje od ravni srca. Simbolično obračajo naš svet »na glavo« ter nam s tem nudijo priložnost, da spremenimo pogled nase. To nas lahko pripelje do zanimivih spoznanj o tem, kaj je v resnici pomembno in kaj ne. Poleg spodbujanja prebave ter nežne masaže notranjih organov, sproščanja in raztezanja mišic vratu, hrbta, zadnje strani nog in zadnjice, nam predkloni pomagajo, da sveže misli pritečejo v glavo, da očistimo svoj um in se umirimo

Sproščaj stres z dihanjem

DIH, prvobitna hrana za naše telo, nam je dan ob rojstvu in do konca življenja imamo na razpolago njegovo veličastno moč. Najprej moramo v življenju sploh zadihati, saj je v resnici naše dihanje nepovezano, brez ustrezne globine, redno pa prihaja tudi do nenadzorovanega zadrževanja diha oziroma ‘nedihanja’, kar pa je pogojeno s čustvi, ki jih doživljamo.

Dihanje uravnava parasimpatično živčevje in se ga večinoma sploh ne zavedamo. Je najučinkovitejši način umirjanja uma in sproščanja telesa. Če zavestno usmerimo pozornost na dihanje, se bo naš dih iz kratkega in plitkega, od stresa zakrčenega dihanja, spremenil v daljši in globlji dih.

S tem, ko opazujemo naš dih in sledimo njegovim nežnim valovom, ki prihajajo in odhajajo, se naše misli počasi umirijo in upočasnijo, telo pa postaja vedno bolj sproščeno. Če se le da, dihamo skozi nos. Ob vdihu se razširi najprej trebuh nato prsni koš in nazadnje ključnica. Ob izdihu se vse po istem zaporedju sprosti. Pazimo, da so naši izdihi vedno nekoliko daljši od vdihov, saj šele ko res dobro in do konca izdihnemo, bomo lahko tudi globoko vdihnili. Najprej se moramo z izdihom izprazniti, potem se s pravilnim dihom napolnimo z novo energijo.

Z izdihom se telo razstruplja, saj odplavlja vse nekoristno iz telesa, izpraznijo se vse navlake stresa, bolezni in čustvenih neravnovesij. Z vdihom v naše telo poleg kisika vstopata življenjska energija in vitalnost, naredi se prostor zdravim in čistim mislim, telo se obnavlja. V jogi za nadzorovano in ozaveščeno dihanje uporabljamo izraz pranayama, ki pomeni nadzorovanje življenjske energije. Ko imamo nadzor nad dihom, smo čustveno bolj stabilni, um se popolnoma zjasni in življenje postane lahkotno in živo. Z mislijo na to, globoko zadihajte.

Več si o dihanju in številnih vajah preberete v našem priročniku Dihanje – ključ k samozdravljenju.

DODAJ MED PRILJUBLJENE