DIHALA

so organski sistem.

Dihanje je lahko zunanje ali pljučno ter celično dihanje.
Zunanje dihanje je izmenjava dihalnih plinov med zrakom v pljučnih mehurčkih in krvjo. To poteka po primeru difuzije zaradi parcialnega tlaka, ker je v pljučih več kisika kakor v krvi, zato gre v kri kisik iz krvi pa gre v pljuča CO₂. Pljučni dihalni mehurčki predstavljajo dihalno površino. Mehurčke obdajajo kapilare.
Celično dihanje poteka v mitohondrijih. To je razgradnja hranilnih snovi (glukoza) s pomočjo kisika v CO₂ in vodo, pri čemer se sprošča energija in nastane ATP. Del se sprosti tudi v obliki toplotne energije.

Dihala človeka sestavljajo:
– dihala: sestavljajo nosna votlina, kjer se zrak očisti, navlaži in segreje,
– žrelo
 je križišče dihalne in prebavne poti
– sapnik ki se razcepi na dve sapnici, ki vstopita v dve pljučni krili, kjer se cepita naprej. Najtanjše sapnice so bronhiole. Te se zaključujejo z grozdom pljučnih mehurčkov ali alveolami.

PLJUČNA VENTILACIJA

Pljučno ventilacijo (dihalni cikel) predstavljata en vdih in en izdih. Volumen pljuč se ritmično spreminja in to omogoča obnavljanje zraka v alveolah. To in nenehen dotok deoksigenirane krvi pa ohranja razliko v parcialnih tlakih plinov med krvjo in zrakom v mehurčkih, to pa omogoča difuzijo.

VDIH
Medrebrne mišice se skrčijo ter dvignejo prsni koš. Trebušna prepona se skrči (prej je uleknjena), gre dol in se pomakne v trebušno votlino. Poveča se prostornina prsne votline. Temu povečanju zaradi podtlaka med porebrnico sledijo tudi pljuča, torej se poveča volumen pljuč. V pljučih nastane podtlak. Zrak zato skozi odprte dihalne poti vdre v pljuča. Ker se pri vdihu mišice krčijo je to aktiven del pljučne ventilacije.

IZDIH
Pri izdihu se dihalne mišice sprostijo, prsni koš se spusti, trebušna prepona se izboči v prsno votlino in stena prsne votline pritisne na pljuča. Večji tlak v pljučih stisne zrak iz pljuč. Ker se mišice pri izdihu sprostijo je to pasiven del pljučne ventilacije.

Običajne frekvenca dihanja je 14-16 na minuto (v mirovanju). Pljučna kapaciteta je količina zraka, ki ga izdihamo ob maksimalnem vdihu in izdihu. Odvisna je od starosti, spola, telesne aktivnosti, zdravstvenega stanja. Telesna aktivnost povzroči spremembe v koncentraciji dihalnih plinov v krvi. Poveča se količina CO₂ in s tem zniža pH krvi. Obenem se zmanjša količina kisika. Te spremembe zaznajo čutila v steni arterij in v podaljšani hrbtenjači. Zato center v podaljšani hrbtenjači sproži hitrejše in globlje dihanje. Poleg telesne aktivnosti vpliva na hitrost dihanja temperatura, stresne situacije, stanje aktivnosti. Ponoči, ko spimo je dihanje plitvo.

BOLEZNI DIHAL

ASTMA: Bolezen pljuč, pri kateri se razvije vnetje v dihalnih poteh in povzroči njihovo zoženje in težko dihanje. Sproži jo lahko vrsta dejavnikov iz okolja in fizikalnih dejavnikov. Med napadom astme pri otroku med izdihom slišimo piskanje. Bolezen je kronična, otroka mora nadzorovati in zdraviti zdravnik.

BRONHITIS: Virusna okužba, ki povzroča vnetje v majhnih dihalnih poteh (imenovanih bronhiji) v pljučih. Zaradi vnetja se bronhiole zožijo, razvije se piskanje, kašljanje in težko dihanje.

PREHLAD: Okužba nosu in žrela, ki jo lahko povzroča več kot 200 različnih virusov.

KRUP: Vnetje grla, sapnika in sapnic (bronhiov). Ponavadi ga povzročajo virusi, kaže se z lajajočim kašljem.

GRIPA: Zelo kužna okužba dihal, ki jo povzročajo številni virusi ki, prizadanejo no, žrelo in pljuča. Poleg splošnih simptomov, kot so mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in izguba teka, se lahko pri otrocih pojavijo tudi slabost, bruhanje in driska.

OSLOVSKI KAŠELJ: Okužba dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Večina otrok v ZDA je cepljenih proti oslovskemu kašlju, vendar se imunost na prehodu v zgodnja odrasla leta zmanjša. Simptomi so podobni prehladu, spremljajo jih napadi kašlja, napad lahko traja tudi več kot 1 minuto. Ob koncu napada otrok hlastno zajame zrak z značilnim “rigajočim” zvokom.

PLUČNICA: Okužba pljuč, ki jo povzročajo virusi, bakterije ali drugi mikroorganizmi. Simptomi so različni, odvisni so od otrokove starosti in od povzročitelja pljučnice. Nekateri pogosti simptomi so vročina, mrzlica, kašelj, nenormalno hitro dihanje, “stokanje” in piskanje pri dihanju in bolečine v prsnem košu.

Najhujša nalezljiva bolezen pljuč je JETIKA ali TUBERKULOZA. Povzroči jo bacil tuberkuloze, ki ga je leta 1882 odkril Robert Koch; zaradi tega se po njem imenuje Kochov bacil. Ta bacil povzroči, da razpadajo celice pljuč, ki jih bolnik nato izkašljuje.

KAŠELJ: Je vsem dobro znan, toda zapleten obrambni refleks telesa, ki očisti dihalne poti. Nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganih. Od tod pride ukaz za močno in nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži izdih. Kašelj tako omogoči hitro odstranitev tujkov, sluzi in gnoja iz dihalnih poti. Spremlja tudi številne bolezni, npr. bronhitis, pljučnico, pljučni edem, tuberkulozo.

POŠKODBE DIHAL

 – predrto pljučno krilo, da katerega lahko pride pri pretepu (zlomljeno rebro predre pljučno krilo), in pri napadu z ostrim predmetom.

– tope poškodbe oprsja: stisnjenje ali zmečkanje oprsja zlasti pri prometnih nesrečah in delovnih nezgodah pogosta poškodba. Navadno se pri tem poškoduje stena oprsja: rebra so lahko na več mestih prelomljena. Do zloma reber pride zaradi padca ali udarca z oprsjem od trd predmet, ali če komu stisne oprsje. Pri nekaterih hudih zlomih reber oster kostni odlomek rani notranjo prsno steno ali pljuča. Nastane krvavitev med pljuči in prsno steno. Pri ranitvi pljuč se večkrat odpre tudi kakšna sapnica. V takem primeru se med pljuči in steno oprsja poleg krvi nabira tudi zrak, ki utegne pljuča docela stisniti. Poškodovancu zato zmanjkuje zraka in se duši.

– poškodbe pljuč zaradi zračnega sunka pri eksplozijah. Poškodbe pljuč so tiste, ki poškodovancu pretijo z neposredno smrtno nevarnostjo. Nenadoma povečan zračni tlak povzroči hude motnje v pljučnem krvnem obtoku, lahko pa tudi raztrga pljučno tkivo. Poleg tega se pri eksplozijah pogosto razvijejo strupeni plini, ki organizem zastrupijo. Težave z dihanjem so glavna značilnost teh poškodb. Pojavijo se bolečine v prsih, posebno močno je oviran izdih. Kašelj je sprva suh, nato pa vlažen, izmeček je pogosto krvav. Obraz in vidne sluznice pomodrijo. Prsni koš je v spodnjem delu napihnjen. Kdor preživi tako poškodbo pogosto že v naslednjih dneh dobi nevarno pljučnico.

– opekline dihalnih poti: opečenci v prometu ali industriji imajo vse večkrat tudi opekline zgornjih dihalnih poti, ki nastanejo zaradi vdihavanja vročega zraka, polnega dima, saj in drugih delcev, prek katerih se toplotna energija prenaša na sluznico in jo okvarja. Zaradi tega lahko sluznica ust, nosu in žrela v nekaj urah tako oteče, da lahko povzroči zadušitev. Na opekline dihalnih poti pomislimo če je bolnik opečen po obrazu, predvsem po ustnicah, licih in čelu.

Več vaj in koristnih informacij najdete v našem priročniku:DIHANJE-ključ k samozdravljenju


k-dihanje

 


 



NE BI BILO BOLJ PRAKTIČNO,
ČE BI NAŠE E-NOVIČKE PREJELI KAR PO E-POŠTI?

Enostavno.
Samo vpišite vaše podatke in ob objavi novih novičk boste le te prejeli v e-nabiralnik.


Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.

Pin It on Pinterest

Share This
BREZPLAČEN E-PRIROČNIK

NAROČITE eNovičke in
ZASTONJ pošljemo e-Priročnik:

KORONA -
točka preloma v naši evoluciji

Z nadaljevanjem sprejemate
pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.