Hoja

Ljudje smo bili ustvarjeni za hojo. Smo dvonožna bitja in naša telesa so bila ustvarjena za gibanje. Če pogledamo človeka nekoč, ko še ni bila razvita vsa industrija in tehnologija ugotovimo, da je človek svoje telo krepil z vsakodnevnimi opravili. Mišice so bile močne, ker je človek dvigal in nosil bremena. Ljudje so nekoč peš hodili po vodo, nabirali dračje in pridelke na njivah, lovili divjad, obiskovali prijatelje. Danes smo z vsemi tehnološkimi izumi zatrli gibanje in s tem tudi resno ogrozili svoje zdravje. Človek je postal “homo sedens”.

Namesto hoje, ki je človekovo najbolj naravno gibanje, smo si izmislili najbolj čudaške načine razgibavanja. Bremena so nadomestile različne fitnes naprave, peš poti so nadomestila dvigala in avtomobili, sveži zrak smo zamenjali z zadušljivimi klimatiziranimi zaprtimi prostori, zvoke narave smo zatrli z radijskimi sprejemniki in bučno glasbo.

Zakaj je hoja priporočljiva?

Hoja ima pred drugimi oblikami gibanja številne prednosti. Med hojo se naše okončine gibljejo po navzkrižnem vzorcu: hkrati se najprej premakneta leva noga in desna roka, nato desna noga in leva roka. Takšno gibanje v možganih ustvarja električno energijo, ta pa harmonično vpliva na celotno osrednje živčevje. Hoja je kompleksno gibanje, ki zahteva funkcionalno povezovanje številnih motoričnih in senzornih izkušenj; v hoji sodelujejo tako naši možgani kot tudi naše mišice in kosti. Da bi podzavestno ohranili ravnotežje pri hoji, potrebujejo možgani veliko podatkov. Deloma se zanašajo na notranje uho, ki je odgovorno za zaznavanje orientacije v prostoru. Deloma pa se zanašajo na vizualne podatke in informacije, poslane iz drugih čutil: od receptorjev za tip, ki jim povedo, kateri del telesa je v stiku z zemljo, do proprioreceptorjev v mišicah, kitah in sklepih, ki jih nenehno obveščajo o točnem položaju telesa. Torej ne hodimo le zato, da bi se razgibali, temveč tudi zaradi nevroloških koristi navzkrižnega gibanja, kombiniranega z vizualno, s tipno in proprioceptorsko stimulacijo.

Hoja nam koristi tudi na druge načine. Spodbuja krvni obtok, krepi srce in ohranja arterije prožne. Hkrati krepi dihala, povečuje izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida ter tako poskrbi, da se telo znebi ostankov presnove. Pri izločanju odpadnih snovi pomaga tudi tako, da spodbuja potenje in delovanje črevesja. Že dolgo vemo, da v možganih spodbuja sproščanje endorfinov (hormonov sreče) in s tem izboljšuje razpoloženje, nevtralizira stres in omogoča trden spanec. S hojo prav tako poskrbimo za ustrezno porabo energije in kar je najpomembnejše, okrepimo imunski sistem.

Če med hojo primerno pospešimo srčni utrip in dihanje, bomo s tem zadovoljili vse potrebe telesa po aerobnem gibanju. Hoja naj traja 45 minut in v tem času moramo prehoditi 3-5 km. Naj poteka v pogovornem tempu, kar pomeni, da smo med hojo prijetno zadihani. Pot naj bo dinamična, sestavljena tako iz ravnih kot tudi položnih terenov. Hodimo po mehkih travnatih in gozdnih površinah 3 do 5 krat na teden.

Po vseh zgoraj opisanih dejstvih lahko mirno sklenem, da je hoja najbolj zdrava oblika gibanja in kot taka povečuje verjetnost tudi spontanega zdravljenja.

OGLEJTE SI TUDI:

Uvod v dihanje Vadba za starejše Čas vladavine jeter se počasi izteka Delam, torej sem – zdravje na delovnem mestu