Kot ima vsak notranji organ svojo biološko uro, svoj letni čas, zdravilni zvok in barvo, ima tudi svoj prevladujoči okus. In če se dobro opazujemo pri hrani, se osredotočimo na okuse, lahko kaj kmalu ugotovimo kateri organ v našem telesu je krepak oziroma šibkejši. Pretirana želja po specifičnem okusu nam velikokrat napove neuravnoteženo delovanje organov in je lahko precej zanesljiv diagnostični pripomoček.
Kisla hrana vpliva na jetra in žolčnik. Zato je za ljudi s pomanjkljivim delovanjem teh organov značilno, da zelo radi jedo kislo, pa čeprav jim je potem slabo. Zastoj energije v jetrih je sicer možno omiliti z blago zakisano hrano, vendar ne takrat, ko želodec že izloča preveč kisline (zgaga, bolečine v žlički). Zastoje v jetrih nakazujejo: vzkipljivost, cmok v krlu, tiščanje ali mravljinčenje po temenu in za očmi, grenkoba v ustih in občutek napetosti v rebrnih lokih.
Grenko uravnava delovanje srca in tankega črevesa. Pri kipenju srčnega ognja (Pokazatelji: močno razbijanje srca, nočne more, afte na jeziku in rdeča konica.) je primerno zaužiti nekoliko grenkejšo hrano, saj le ta odvaja vročino v prsih, a le pod pogojem, da črevesje nemoteno deluje. Kadar pa je srčna energija šibka, človek dobi izrazito potrebo po grenkem, ki pa žal njegovo stanje še poslabša.
Sladko najbolj vpliva na vranico, želodec in trebušno slinavko. Zato vas pretirana želja po sladkem lahko opozarja na šibkost teh organov. Sladek okus, ki ga dajejo sladki sadeži in zelenjava (kaki, korenček, bučke) krepijo vranico. Prepogosto uživanje nenaravne sladke hrane pa povzroča motnje v delovanju trebušne slinavke, ki je z izločanjem inzulina poglavitna pri presnovi in energijski izrabi ogljikovih hidratov-sladkorjev. Vranica posledično postaja vse slabotnejša, želodec pa občutljiv in prazen, saj vse dobesedno «pade« skozi njega.
Pekoča in zelo začinjena hrana vpliva na pljuča in debelo črevo. Pretirana želja po pekočem se kaže pri presežku vročine (suh in dražeč kašelj, gost rumen izpljunek), ko pa žal ne smemo uživati pekoče in zelo začinjene hrane. Kadar pa se v pljuča naseli mraz (plitko dihanje, bel ali prozoren izcedek iz nosu), lahko hrani dodamo hren, ingver, česen ali katero drugo toplo začimbo, da ogreje organ in odpravi nakopičen mraz.
Slana hrana pospešuje ali zavira delovanje ledvic in sečnega mehurja. Ledvični bolniki smejo zaužiti le zelo majhne količine soljene hrane, saj sol zadržuje vodo v telesu, kar pa močno obremenjuje nemoteno delovanje ledvic. Torej pretirana želja po slanem lahko nakazuje na ledvice v neravnovesju.
Seveda je pomembno, da si prisluhnemo in uživamo hrano, ki nam »diši«. A bolj kot to je pomembno, da se po zaužitju te hrane tudi dobro počutimo. To, da nam določena hrana ne ustreza, nam takoj javijo naše »prve bojne linije«: želodec in črevesje, z napenjanjem, plinskimi vetrovi, kislim spahovanjem, pekočim občutkom (zgaga) ali težo v želodcu, drisko ali zaprtostjo in slabostjo. Zato se je najbolje odločiti za zmernost. Ajurveda uči, da naj bi v vsak obrok vnesli vseh pet okusov in tako enakomerno krepili vse notranje organe. Okuse lahko jedem in napitkom dodajamo tudi z zelišči in začimbami. Jedi in napitke pa izbiramo letnim časom primerno; pozimi toplo in poleti hladno hrano.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.
Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.