Vedno več svojega časa posvečam delu v kuhinji. Postaja moj skriti hobi. Pri tem vedno naletim na vprašanje, katere sestavine rabim, da lahko pripravim to in ono jed? Vedno mi kaj zmanjka. S tem problemom sem se ukvarjal vse dokler nisem zasledil na blogu dr. Andrew Weill-a članek o 11 zelenjavah, ki bi jih morali vedno  imeti v svoji kuhinji.

Povzemam po dr.Weill-u:

čebula
1.ČEBULA:
 naj bi imela širok razpon zdravilnih učinkov, od preprečevanja prehlada (krepitev imunskega sistema) do srčnih bolezni, diabetesa, osteoporoze in drugih bolezni. Vsebuje kemijske snovi, za katere se verjame, da naj bi imele protivnetne, protiholesterolne, antirakotvorne in antioksidativne lastnosti kot je kvercetin. V večjem delu sveta so čebulo uporabljali za zdravljenje žuljev, turov, bul in gljivičnih okužb in brazgotin.

 

 

česen2.ČESEN: se uporablja tako v prehrani kot v medicini že tisoče let. Preprečeval naj bi razna obolenja, kot so ateroskleroza, holesterol, povišan pritisk in rak. Raziskave so potrdile koristno delovanje česna na kardiovaskularni sistem, saj zmanjšuje kopičenje maščobe na vaskularne stene ožilja oziroma preprečevanje vaskularne kalcifikacije pri ljudeh s povišanim holesterolom v krvi. Ugodno vpliva na preprečevanje običajnega prehlada, saj se uporablja v zeliščni medicini proti hripavosti in kašlju. Uporablja se kot hrana, začimba in prehransko dopolnilo.

 

 

špinača3.ŠPINAČA: Popaj je imel prav, to potrjujejo tudi nove študije. Te kažejo, da pri gradnji mišične mase in pri izboljšanju delovanja celic špinača res pomaga. Ima visoko hranilno vrednost in je izredno bogata z antioksidanti, še posebej, če je sveža.  Gojimo jo lahko v zimskem in poletnem času. Poleg tega substance v špinači pomagajo pri zdravljenju diabetesa in srčnih bolezni in uravnavati krvni pritisk.

 

 

 

zelje4.ZELJE: dober vir beta karotena, vitamina C, ter vlaknin. Zmanjšuje tveganje za nastanek raka, zlasti na debelem črevesju.Varuje dojke in prostato. Rimljani so ga med drugim uporabljali tudi za zdravljenje posledic alkohola (“mačka”). V ljudskem zdravilstvu se uporablja za zdravljenje revme, bolečin v grlu, hripavosti in melanholiji. Pire iz zelja in zeljni sok se uporabljata tudi kot obkladek za odstranitev turov in zdravljenje bradavic, pljučnice, slepiča in razjed.

 

 

 

krompir

5.KROMPIR: vsebuje veliko količino vode do 80 %, beljakovin 1,7 %, ogljikovih hidratov 17,2 %, masti 0,1 %, mineralov (železo, fosfor) in veliko vitaminov. Pazite sončna svetloba povzroči v krompirju nastanek zelo nevarnega alkaloida – solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen. Zato ga shranjujte v temnem prostoru. Čeprav krompir uživamo predvsem kot hrano, ga lahko uporabimo tudi pri lajšanju nekaterih zdravstvenih težav. Je zelo učinkovit pri lajšanju prebavnih težav in krčev prebavil. Zunanja uporaba krompirjevih obkladkov pa je namenjena bolečinam v mišicah in pri težavah s kožo. Diabetikom se priporoča sladek krompir.

 

 

pesa
6.PESA: 
lahko jo olupimo, dušimo in jemo toplo z maslom kot slaščico; kuhano, marinirano in ohlajeno kot začimbo; ali pa olupljeno, na koščke narezano kot solato. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C, nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, vlaknine in več antioksidantov. Uporablja se kot univerzalno zdravilo tudi danes. saj vsebuje veliko hranila betaina. Ščiti pred poškodbami in rakotvornimi snovmi, preprečuje bolezni srca in ožilja. Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč

 bucke-2
7.BUČ(K)E:
poznamo široko paleto vrst, okusov, oblik in velikosti. Gotovo poznate rek: “Svinje naj jedo buče, jaz bom pa svinje.” V tujini imajo buče dosti večjo veljavo kot v Sloveniji. Bučno meso vsebuje okoli 90 odstotkov vode, beljakovine, ogljikove hidrate, minerale, kalij, kalcij, mangan, fosfor in železo, vitamine A, B1, B2, B6, C in E. Zdravilnih učinkov imajo največ bučne pečke, ki nas ščitijo pred prezgodnjim staranjem, moške pred rakom prostate in aktivirajo delovanje možganskih celic. Uporabljajo se kot dietna hrana pri shujševalnih kurah, želodčnih in sladkornih boleznih, revmi ter protinu. Buče namreč delujejo protivnetno in spodbujajo telo, da porabi zaloge maščob. Pomagajo pri boleznih sodobnega časa, saj so bogate s karotenoidi, ki spodbujajo razstrupljanje telesa, varujejo pred oksidativnimi poškodbami in so naravna zaščita pred rakom. Ker so buče tudi diuretik, pomagajo pri izločanju seča, pri odpravljanju ledvičnih kamnov, kroničnem zaprtju, hemeroidih in vnetju črevesa. Poleg tega preprečujejo bolezni srca in ožilja ter zaradi velike vsebnosti karotena varujejo vid.

 

paradižnik
8.PARADIŽNIK: 
Kot večina povrtnin vsebuje mnogo vode in relativno majhne količine suhih koristnih snovi. Vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov. Ima veliko vitamina A in C. Cenjen je v prehrani zaradi svojega posebnega prijetnega okusa in daje hrani prijeten vonj in barvo. Vsebuje tudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopen, ki pomaga v boju proti boleznim srca in prostate. Vsebuje tudi določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na naše notranje organe. Paradižnik osvežuje, ugasi žejo in odpira apetit.

 

korenje9.KORENJE je koristno za vid. Ima veliko alfa in beta karotena, ki se v telesu presnavljata do vitamina A. Korenje vsebuje tudi falkarinol in falkarindiol, ki preprečujeta raka debelega črevesja ter zlepljanje krvnih celic in tako ščitita ožilje. Vsebuje različne rudnine in vitamine.  Korenje lahko uživamo tako surovo kot kuhano.

 

 

repa10.REPA ima prijeten ostro sladkast okus in značilno vlaknasto meso. Repa vsebuje veliko balastnih
snovi in beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, elemente v sledeh, natrij, kalij, fosfor,magnezij, železo, vitamine B1, B2, C in folne kisline. Sveža mlada repa se lahko uporablja od meseca julija, kot kisla repa pa vse leto. Listnati poganjki so prav tako zdravi in uporabni (smutiji).

 

 

 

peteršilj11.PETERŠILJ ima veliko močnih antioksidantov, kot so flavonoidi (apiin) in karotenoidi. Znana karotenoidna antioksidanta sta lutein in zeaksantin, ki pripomoreta k boljšemu vidu in telesu pomagata nevtralizirati poškodbe, povzročene z ultravijoličnimi žarki. Njegove učinkovine foranokomarini delujejo protimikrobno. Vsebuje tudi fitoestrogene. Poleg tega je v peteršilju ogromno vitamina C – vsebuje ga približno trikrat toliko kot pomaranča, in vitaminov A, B1, B2 in E. Kot bogat vir zelenega listnega barvila klorofila, ki ima močno antiseptično delovanje, pomaga alkalizirati telo, očisti kri in sodeluje pri nastajanju eritrocitov – rdečih krvničk. Klorofil in flavonoidi v peteršilju vplivajo na večjo celično sintezo glutationa, kar omogoča lažje razstrupljanje telesa. Peteršilj ima veliko folne kisline, ki je pomembna za zniževanje ravni homocisteina. To je snov, ki je povezana z boleznimi srca in ožilja ter možgansko degeneracijo. Folna kislina je pomembna je tudi za nosečnice, saj ima pomembno vlogo pri pravilnem razvoju ploda. Vplivala naj bi tudi na preprečevanje nekaterih vrst raka. Vsebuje še dosti kalija, kalcija železa, mangana, cinka, selena, natrija in še bi lahko naštevali.

 

 


 



NE BI BILO BOLJ PRAKTIČNO,
ČE BI NAŠE E-NOVIČKE PREJELI KAR PO E-POŠTI?

Enostavno.
Samo vpišite vaše podatke in ob objavi novih novičk boste le te prejeli v e-nabiralnik.


Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.

Pin It on Pinterest

Share This
BREZPLAČEN E-PRIROČNIK

NAROČITE eNovičke in
ZASTONJ pošljemo e-Priročnik:

KORONA -
točka preloma v naši evoluciji

Z nadaljevanjem sprejemate
pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.