Delam, torej sem - zdravje na delovnem mestu

Na delovnem mestu človek preživi velik del svojega življenja. In ravno zato, naj bi se človek skozi delo razvijal in uresničeval svoje potenciale. Doživljal naj bi pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, podporo tako nadrejenih kot tudi sodelavcev, samospoštovanje in samozavest.

V skladu s 6. in 32. členom zakona Ministrstva za zdravje, mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Zagotoviti mora potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja le tega, kar pomeni, da izvaja določene aktivnosti in ukrepe, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev.

Ampak, ali se promocija zdravja v podjetjih sploh izvaja?

Iz pripovedovanj in stanja ljudi, ki prihajajo k nam na terapije bi rekla, da po večini podjetij ne. Ljudje so namreč kronično utrujeni, napeti, prestrašeni in nezadovoljni. Na delovnem mestu nimajo časa niti za redne obroke, kaj šele za skrb za svoje zdravje. Le redki so tisti nadrejeni, ki jih zanima, kako se njihovi zaposleni počutijo. Kako premagujejo stres in utrujenost na delovnem mestu. V mnogo primerih se bolj izvaja mobing nad zaposlenimi, kot pa promocija zdravja. Od zaposlenih se pričakuje in zahteva vedno več. En človek opravlja delo za tri. Poleg tega je pri tem pod nenehno kontrolo, da ne dela napak, da je vse narejeno do časa in do pike perfektno. Delavca se ustrahuje, da če ne bo dober na delovnem mestu, bo le to izgubil. Nima nobenega nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje odločitev. Prisiljen je delati v slabih delovnih pogojih, odnosi med zaposlenimi so zadušljivi, konfliktnost vlog in nasprotujoče si zahteve pritiskajo iz vseh strani, pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih je vse večja. Kot da je človek biološki stroj, namenjen za ustvarjanje dobička.

Taki temelji so povsem nerealni, saj namesto dobička prinašajo le vedno več odsotnosti človeka na delovnem mestu zaradi bolniške. Neznosno je namreč ustvarjati v delovnem okolju, kjer delavec ni pomemben, temveč je le sredstvo za doseganje ciljev, ki ga lahko zamenjaš in nadomestiš, ko se pokvari.

Kako naj bo tak delavec zdrav in produktiven?

Zdravje je podlaga za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za organizacijo. Zato je dolžan poskrbeti delodajalec v skladu s 6. in 32. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11).

Delodajalec je dolžan poskrbeti za:

Načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, ter zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja. Delodajalec je za neizvajanje promocije zdravja tudi kazensko odgovoren, kar opredeljuje 76. člen zakona (prekrški delodajalca) in sicer z globo od 2.000 do 40.000 evrov.
Vključevanje informacij o zdravju in promociji telesne dejavnosti na dnevni red vseh sestankov v podjetju.
Obveščanje zaposlenih o aktivnostih in motiviranje za telesno dejavnost (npr. vključitev sporočil o telesni dejavnosti in popustih za vadbo v interni časopis ali sodelovanje podjetja s športnimi centri, kjer zaposleni lahko koristijo različne popuste).
Organiziranje dni, tednov in mesecev zdravja in gibanja/športa. Zagotavljanje zaposlenim možnost rednega svetovanja glede telesne dejavnosti. Priporočljivo, da svetovanje izvede zdravstveni ali športni strokovnjak. Prav tako lahko izbrani strokovnjak pripravi predstavitev telesne dejavnosti, strokovno učenje in vodenje vadbenih programov, oceno zdravstvenega in kondicijskega stanja.
Zagotavljanje kontinuiranih izobraževalnih programov o zdravju, kot so programi za obvladovanje stresa, za preprečevanje ter obvladovanje bolečine v hrbtenici in sklepih, tečaj joge ipd.
Spodbujanje telesne dejavnosti med delovnim časom, predvsem pri tistih, ki veliko sedijo ali stojijo oziroma opravljajo delo v prisilni drži.
Vpeljevanje aktivnih odmorov, namenjenih gibanju in izvedbi izbranih telesnih vaj.
Omogočanje zaposlenim nekoliko daljših odmor za malico/kosilo, tako da bodo imeli čas za gibanje in zdrav obrok po njem.