Dihalne mišice

Dihalne mišice so tiste prečnoprogaste mišice, ki sodelujejo pri dihanju.

Pri dihanju v mirovanju je aktiven proces zgolj vdih, medtem ko je izdih pasiven in ne potrebuje dela skeletnih mišic.

Mišice, ki sodelujejo pri vdihu in omogočijo razširitev prsnega koša, imenujemo inspiracijske mišice. Povzročijo premik prsnega koša navzdol in navspred, s seboj povlečejo drobovno poprsnico in v plevralnem prostoru nastane podtlak. Potlak povzroči, da se tudi pljuča razpnejo, zato tlak v alveolih pade in v pljuča vdre zrak iz atmosfere. Zaradi elastičnega veziva v pljučih narašča sila tako imenovanega elastičnega odpora pljuč; ta sila je nasprotna sili transpulmonalnega tlaka. Ko se sili izenačita, se vdih ustavi in sledi spontan izdih.
Le pri pospešenem dihanju ali pri pljučnih boleznih sodelujejo tudi pri izdihu mišice – le-te imenujemo ekspiracijske mišice.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

INSPIRACIJSKE MIŠICE – VDIH: 

– trebušna prepona (diaphragm)
– zunanje medrebrne mišice (eksternal intercostal  muscles)
– levatorne mišice reber (musculi levatores costarum)
– skalenske mišice (scalene muscles), ki dvigujejo prvi dve rebri
– sternokleidomastoidna m. (musculus sternocleidomastoideus), ki dvigujeta prsnico, ključnico
– zgornja zadajšnja nazobčana mišica (musculus serratus posterior superior)
– sprednja nazobčana mišica (musculus serratus anterior)
– prema trebušna mišica (musculus rectus abdominis)

Pri mirnem vdihu sodelujejo le trebušna prepona in zunanje medrebrne mišice, ostale pomagajo pri pospešenem vdihu (na primer pri naporu, boleznih).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

EKSPIRACIJSKE MIŠICE – IZDIH:

– notranje medrebrne mišice (internal intercostal muscles)
– trebušne mišice (abdominal muscules)
– spodnja zadajšnja nazobčana mišica (musculus serratus posterior inferior)
– prečna mišica prsnega koša (musculus transversus thoracis)

 

Pljučno ventilacijo (dihalni cikel) predstavljata en vdih in en izdih. Volumen pljuč se ritmično spreminja in to omogoča obnavljanje zraka v alveolah. To in nenehen dotok deoksigenirane krvi pa ohranja razliko v parcialnih tlakih plinov med krvjo in zrakom v mehurčkih, to pa omogoča difuzijo.

VDIH
Medrebrne mišice se skrčijo ter dvignejo prsni koš. Trebušna prepona se skrči (prej je uleknjena), gre dol in se pomakne v trebušno votlino. Poveča se prostornina prsne votline. Temu povečanju zaradi podtlaka med porebrnico sledijo tudi pljuča, torej se poveča volumen pljuč. V pljučih nastane podtlak. Zrak zato skozi odprte dihalne poti vdre v pljuča. Ker se pri vdihu mišice krčijo je to aktiven del pljučne ventilacije.

IZDIH
Pri izdihu se dihalne mišice sprostijo, prsni koš se spusti, trebušna prepona se izboči v prsno votlino in stena prsne votline pritisne na pljuča. Večji tlak v pljučih stisne zrak iz pljuč. Ker se mišice pri izdihu sprostijo je to pasiven del pljučne ventilacije.

 

 

Več vaj in koristnih informacij najdete v našem priročniku:DIHANJE-ključ k samozdravljenju

 

---