Je nenehen boj s časom tudi beg pred samim seboj

Če se želimo opazovati in si prisluhniti, se moramo znati najprej ustaviti in si vzeti čas zase. Šele, ko se dobro povežemo s svojim telesom, ga spoznamo, se umirimo in smo vsak dan v stiku z njim, ga lahko tudi slišimo. Slišimo, kako nam pripoveduje svoje zgodbe. Če lepo ravnamo z njim, nam pripoveduje same čudovite, svetle in navdihujoče zgodbe. Če smo leni, malomarni in si ne vzamemo časa zase, so pač tudi zgodbe našega telesa bolj črne, boleče in turobne.

Vedno si najdemo kakšen izgovor, da si ne moremo vzeti trenutka zase. Čas zase prestavljamo v nek imaginarni jutri dopustov, počitnic, upokojitve. Hitenje nas stiska do te mere, da si ne vzamemo več časa niti za redne obroke in sploh ne zaznavamo več, kdaj dihamo plitvo in površno in kdaj polno s celimi pljuči. Pozabljamo na svoje telo, svoje počutje, svoje zaznavanje in doživljanje.

Kar vprašajte se:

♦ kateri pa so trenutki, ki jih namenite sebi?
♦ na kakšen način ste vpeti v tukaj in zdaj?
♦ ali se res zavedate načina preživljanja svojega prostega časa?
♦ kdaj ste nazadnje pobožali in zmasirali svoje telo ter občutili, kako se poživi krvni in limfni obtok?
♦ kdaj ste se nazadnje spomnili kakšne raztezne in dihalne vaje ter začutili, kako vas obnovi in poživi?
♦ kdaj ste nazadnje zaprli oči in se osredotočili na dogajanja znotraj svojega telesa?

Ne gre za čas, gre za prioriteto koga in kaj smo pripravljeni postaviti na prvo mesto. Svojega časa ne moremo zajeti, če ne spremenimo svojega odnosa do prioritet. Če nam je bistveno, da najdemo minute zase, potem jih bomo tudi našli, ker bo vse v nas naravnano na iskanje priložnosti. Zato v svojem urniku predvidevaj prostor in čas za tisto, kar hrani tvoje veselje do življenja.

Žal večinoma človek sliši svoje telo šele takrat, ko zaboli. Žalostno je, da človek čuti le bolezen, zdravja pa ne. Šele takrat, ko zaboli, je pripravljen narediti vse, da bi bil spet brez bolečin. A moramo res najprej zboleti, da lahko spet postanemo zdravi?

“Nihče se ne bo ustavil namesto nas. Ko se bomo ustavili in umirili sami, se bo ustavil in umiril tudi svet okoli nas.” 
(Mateja Tuta)

OGLEJTE SI TUDI:

Hoja Dihala, bolezni in poškodbe Čas kovine, jeseni, obilja in pljuč Vse je odvisno od nas samih