Križnica in trtica - poškodbe in rehabilitacija

Prejšnji teden sem dobil klic od sorodnice. V službi ji je spodrsnilo in je padla na zadnjico. Tako močno jo boli v predelu trtice, da je sedaj na bolniški. Ker poškodb trtice še nisem obravnaval, sem se odločil, da proučim zadevo.

KOKCIGODINIJA je stanje, ko občutimo bolečino v predelu trtice (lat. coccyx). Okvara trtice lahko posledično povzroči tudi okvare in bolečine na križnici.

Najprej se bomo poglobili v anatomijo, in funkcionalnost križnice in trtice, nato pa v poškodbe in rehabilitacijo le-teh. Križnico in trtico obravnavam skupaj, saj sta v močni povezanosti in tako medsebojno vplivata druga na drugo.

anatomija

KRIŽNICA (os sacrum) je trikotna kost, ki v medeničnem obroču leži medialno in zadaj, med obema kolčnicama. Pri odraslem je to zrast petih križničnih vretenc, ki jih zlahka prepoznamo. Predstavlja križnični del hrbtenice.

Zgornja ploskev križnice je v sredini baze (basis ossis sacri). To je sklepna površina, ki je v stiku z medvretenčno ploščico L5-S1 in preko nje s petim ledvenim vretencem. Sprednji rob baze križnice imenujemo promontorij (promontorium). Ob straneh sta krili križnice (ala sacralis). Sprednja ploskev križnice je konkavna: v sredini prepoznamo oblike zraslih križničnih vretenc in meje med njimi, ki jih označujejo prečne linije (linea transversae), na mestu medvretenčnih ploščic. Lateralno na sprednji ploskvi so sprednje odprtine (foramina sacralia anteriora) podaljšane v žlebiče (tu izhajajo sprednje veje sakralnih živcev).

Zadajšnja ploskev križnice je konveksna. Medialno je medialni križnični greben (crista sacralis mediana), ki predstavlja zarasle trnaste odrastke vretenc. Lateralno so zadajšnje odprtine križnice (foramina sacralia dorsalia), kjer iz sakralnega kanala izhajajo zadajšnje veje sakralnih živcev.

Stranski ploskvi križnice sta približno trikotne oblike. Na obeh straneh nosita uhljasto, nekoliko konkavno sklepno ploskev, aurikulo (facies auricularis), za sklep s kolčnico.

TRTICA (os coccygis) je majhna trikotna kost, sestavljena iz treh do petih zaraslih trtičnih vretenc. Te težko prepoznamo. Sestavlja spodnji del hrbtenice. Pri odraslem človeku se vretenca spojijo v eno kost. Trtica je z ovalno sklepno ploskvijo gibljivo pritrjena na križnico.

FUNKCIONALNOST

Trtica pri ljudeh opravlja pomembne biomehanske funkcije in je pritrditveno mesto za različne mišice, tetive in vezi.

Mišice, ki se pripenjajo na sprednjo stran trtice vključujejo mišice dvigovalke zadnjice (musculus levator ani), katera se sestoji iz več ločenih delov mišic, vključno coccygeus, iliococcygeus in pubococcygeus mišice.

Ta pomembna mišična skupina tvori del mišic medeničnega dna (izhoda) in se razteza od križnice in trtice do sednice in sramnice. Te mišice podpirajo organe medenične votline, premikajo križnico in trtico in kontrolirajo prehajanje izločkov skozi odprtine. Prav tako ima pomembno vlogo pri spolnem odnosu. Med nosečnostjo vpliva na medenično dno pasivno gibanje ploda skozi porodni kanal, ki se s tem sprošča in pripravlja na porod. Pomagajo pa tudi pri pravilnem preponskem dihanju.

Mišice, ki izvirajo iz zadnjega dela trtice so velika zadnjična mišica (gluteus maximus) in del dvoglave stegenske mišice (biceps femoris), ki se nadaljuje z sacrotuberoznim ligamentom.

Več pomembnih ligamentov se pripenja na trtico, ampak najbolj pomembne za zdravljenje “ujete” trtice so sacrotuberous (ST), sacrospinous (SS) in sprednje in stranske sacrococcygeal (SC) ligamenti.

Trtica nekako služi tudi kot nosilna struktura ko sedimo. Gledano telo v celoti, trtica med sedenjem deluje kot blažilec z upogibanjem naprej med sedenjem. Tako tvori nekakšen trikotni stativ (oporno sedno točko) sestavljeno iz trtice in sednice (ischial tuberosity – IT).

Če se pri sedenju nagibamo nazaj, trtica nosi večjo težo. Zato se veliko strank z kokcidinijo med sedenjem nagiba naprej (tako dosežejo upogib ledveno-križničnega sklepa in kolka in posledično prenos teže na sednico (ischium), ter razbremenitev trtice.