Skočni sklep in poškodbe

Do 30-tega leta je bil moj šport košarka, vse dokler si nisem na rekreaciji pretrgal ahilovo tetivo. Zato so mi poškodbe skočnega sklepa precej domače. V nadaljevanju si lahko preberete anatomski pogled na skočni sklep, v zaključku pa program rehabilitacije zvina skočnega sklepa.

 

ANATOMIJA

Skočni sklep delimo na:

1.sklepne površine zgornjega skočnega sklepa – gleženj.
Tvorijo ga golenica in mečnica s svojima gležnjema, ter skočnica (ta spada med narnice). Spada med prave oziroma gibljive sklepe. Po mehaniki ga uvrščamo med enoosne tečajaste sklepe, kar pomeni, da ima eno sklepno ploskev oblikovano kot valj, drugo pa kot njegov odlitek. Sklep je pomemben za normalno hojo. V sklepu izvajamo upogibanje (fleksijo) in iztezanje (ekstenzijo). Obe sklepni površini ležita prečno na dolgo os kosti.

Sklep obdaja sklepna ovojnica, ki je pritrjena ob sklepne ploskve treh kosti: golenico, mečnico in skočnico. Ohlapna je v sprednjem in zadajšnjem delu in tako dovoljuje gibanje. S strani jo krepijo zunanji (spredni, srednji in zadajšnji snop) in notranji (povrhnji snop in sprednji in zadajšnji sloj globoke plasti) lateralni ligamenti. Pri upogibu (fleksiji) sta zadajšnja snopa napeta, sprednja pa ohlapna. Obratno je pri iztezanju (ekstenziji). Pri tem gibu je kostna skladnost v sklepu manjša in sklep manj stabilen. Pri zvinu gležnja je ta del sprednjega snopa lateralnih ligamentov največkrat poškodovan.

Stabilnost gležnja dovoljuje delovanje mišic, ki prilagodijo “klešče” golenice in mečnice in ju stisnejo k sklepnim ploskvam na skočnici med aktivnim gibanjem v gležnju.

2.sklepne površine spodnjega skočnega sklepa.
Tvorita ga skočnica in petnica. Obe kost sestavljata skelet zadajšnjega dela noge. Na skočnico se ne pripenja nobena mišica, premika se posredno, zaradi premika sosednjih kosti. Petnica tvori sklepa s skočnico (zgoraj) in s kuboidno kostjo- kocko (spredaj).
V stoječem položaju je ta sklep pod zgornjim skočnim sklepom, vendar so za razliko od zgornjega skočnega sklepa možni gibi v številnih smereh: supinacija, pronacija, plantarna fleksija, dorzalna fleksija, abdukcija in addukcija. Gibanje, ki prevladuje je pronacija-supinacija.
Sklepne površine obdajajo dve sklepni ovojnici in ligamenti (interosalni tolokalkanearni, anteriorni in posteriorni).

POŠKODBE

1.ZVIN
Je najpogostejša športna poškodba. Po statističnih podatkih predstavljajo zvini približno 15 % vseh športnih poškodb, v nekaterih športih (nogomet, košarka, rokomet …) pa celo do 30 %.

Pri zvinu pride do natega ali natrganja vezivnega tkiva.

Najpogostejša oblika zvina je invezija stopala. Pri tem se podplat stopala obrne navznoter, kar vodi do poškodb vezi na zunanji strani gležnja.
Zvin v položaju everzij stopala (podplat stopala se obrne na ven) je redek in običajno povezan z zlomom. Pri tem se poškodujejo vezi na notranji strani gležnja.

Pri zvinih je najpogosteje poškodovan sprednji snop lateralnih ligamentov – talofibularni ligament (vez). To je vez, ki povezuje mečnico (fibulo) in skočnico (talus).
Če je zvin kroničen, potem obstaja možnost poškodbe srednjega snopa lateralnih ligamentov – calcaneofibularnega ligamenta, ki povezuje petnico (calcaneus) ) in mečnico (fibulo).

Pri zvinu lahko pride tudi do poškodb drugih struktur v gležnju, kot so kite in kosti. Zaradi tega je nujno, da ob poškodbi obiščete zdravnika, ki bo postavil ustrezno diagnozo.
Pri hujših zvinih gležnja pride do popolne rupture sprednjega – talofibularnega, srednjega – calcaneofibularnega in zadnjega – talofibularnega ligamenta. Rezultat je dislokacija (izpah) sklepa, kar je pogosto povezano z zlomom.

Znaki in simptomi – stopnje zvina gležnja:
1. stopnja (distensio): Nategnjene ali natrgane (do 10% vezivnih vlaken) vezi. Sklep je stabilen ali rahlo nestabilen. Blaga bolečina. Blaga oteklina okoli kosti na zunanji strani gležnja. Sklep je nekoliko slabše gibljiv, pojavijo se težave pri hoji in teku.
2. stopnja (laceratio): Zmerno natrgane vezi (50 % vezivnih vlaken). Sklep je nestabilen. Prisotna je zmerna bolečina, podplutba, oteklina in zmanjšana gibljivost. Hoja je otežena. Zdravniki se pri tej stopnji največkrat odločijo za od 3- do 5-tedensko mavčno imobilizacijo.
3. stopnja (ruptura): Vezi so pretrgane. Lahko gre tudi za poškodbo sklepnega hrustanca in kosti. Sklep je popolnoma nestabilen. Prisotna je močna bolečina, oteklina in podplutba. Pri športnikih se kirurgi velikokrat odločijo za kirurško zdravljenje.
Stopnja poškodbe je odvisna od velikosti sile, ki deluje na sklep. Zvin ni težko diagnosticirati, težje je ugotoviti stopnjo.

 2. ZLOM

Je poškodba, ki je običajno povezana z zvinom gležnja. Najpogostejši je zlom golenice na področju maleolusa, ki predstavlja kost na notranji strani gležnja.

Do zloma gležnja lahko pride na več načinov. Med ekstremno fleksijo ali ekstenzijo stopala ali med pristankom na trdo podlago, kjer ni prišlo do amortizacije. Lahko so prisotne tudi stres frakture, ki najpogosteje prizadenejo skočnico. Do tega pride zaradi ponavljajočega se pritiska na kost v povezavi z nenormalno biomehaniko sklepa in pretirano pronacijo.

Znaki in simptomi:
– Nenadna bolečina v gležnju.
– Bolečina ob obremenitvi gležnja.
– Oteklina in podplutba takoj po nastanku poškodbe.
– Močna občutljivost kosti ob dotiku.

 

REHABILITACIJA

V spodnjem priročniku si lahko preberete vse o programu rehabilitacije zvina skočnega sklepa. (dostop s klikom na spodnjo sliko ali povezavo).

REHABILITACIJA zvina skočnega sklepa (gležnja)

 

REHABILITACIJA zloma skočnega sklepa (KMALU)

---