V zadnjem času, nam veliko strank prihaja s problemi stopal. Za boljše razumevanje anatomije in funkcionalnosti stopal sem se poglobil v omenjeno problematiko. Na koncu članka si lahko preberete in prenesete različne programe rehabilitacije po poškodbi stopal.
V obdobju filogenetskega razvoja je človek iz štiri nožne hoje in sključene drže prišel do razvoja dvonožne hoje in pokončne drže človeka. Filogenetski razvoj je pomembno vplival tudi na razvoj stopal, saj so se stopala iz pomožnega organa za prijem razvila v samostojen organ, ki nudi telesu podporo pri stoji ter hoji.
Danes ima stopalo dve funkciji in sicer statično in dinamično. Statično funkcijo ocenjujemo v stoječem položaju, ko stopalo prevzema celotno telesno težo in jo prenaša na podlago. Dinamično funkcijo pa ocenjujemo med hojo, tekom ali poskoki, kjer stopalo dviga telo od podlage, se prilagaja podlagi ter ublaži in amortizira dotikanje ter udarce s podlago. Stopalo tako deluje kot elastični regulator hoje.
Človeško stopalo je skrajni del spodnjega uda, ki služi opori, ravnotežju in gibanju. Sega od skočnega sklepa do konca prstov. Stopalo delimo na dve strani in sicer na hrbtišče ter podplat stopala. Hrbtišče je zgornja stran stopala, ki sega od gležnja do vrha prstov, na notranjem in zunanjem delu pa do roba stopala. Podplat je spodnja površina stopala, ki je v stiku s podlago.
KOSTI
KOSTI
Človeško stopalo je sestavljeno iz šestindvajsetih kosti, ki so medsebojno povezane s številnimi, več ali manj, gibljivimi sklepi. Tako kot stopalo lahko tudi kosti razdelimo v tri skupine in sicer:
1. kosti zgornjega dela stopala ali nartnice – zgornji del stopala sestavlja sedem nartnic, ki so razvrščene v dva dela, proksimalni in distalni del stopala. Proksimalni del sestavljata skočnica (talus) ter petnica (os calcaneus), ki se naslanjata na kosti distalnega dela stopala. Distalne kosti pa so čolnasta kost (os naviculare), kvadratna kost (os cuboideum) ter tri klinaste kosti (os cuneiformis mediale, intermedium et laterale);
2. kosti srednjega dela stopala ali stopalnice – nartnicam oziroma kostem zgornjega dela stopala sledi pet stopalnic (os metatarsales). Stopalnice so razvrščene od medialne strani proti lateralni in označujemo jih z rimskimi številkami (I,II,III,IV,V);
3. kosti prstov ali prstnice – prstni del stopala pa sestavlja štirinajst prstnic, med katerimi ima palec po dve kosti, vsi ostali prsti pa po tri kosti.
SKLEPI
SKLEPI
Kosti so med seboj povezane s sklepi, ki omogočajo stopalu z zelo zapleteno mehaniko njegovo gibljivost.
Sklepi se delijo na zgornji skočni sklep (golenica – fibula, mečnica – tibia ter skočnica – talus), spodnji skočni sklep (skočnica – talus in petnica – calcaneus), transverzalno tarzalni sklep, kunenavikularni sklep, interkuneiformni sklep, tarsometatarzalne sklepe, intermetatarzalne sklepe, metatarzofalangealne sklepe ter interfalangealne sklepe.
Transverzalno tarzalni sklep (Chopartov sklep) sestavljajo glavica skočnice z navikularno kostjo in sprednja sklepna površina petnice z zadajšnjo sklepno površino kockaste kosti. Stabilnost sklepa zagotavlja pet ligamentov in sicer plantarni kalkaneonavikularni ligament, dorzalni talonavikularni ligament, dorzalni talonavikularni ligament, bifurkatni ligament (lig. bifurcatum), plantarni kalkaneokubodini ligament in dorzalni kalkaneokubodini ligament. Os gibanja je enaka kot pri spodnjem skočnem sklepu, s katerim tvorita funkcionalno enoto. Delovanje sklepa omogočajo mišice v stopalu.
Sledijo tri vrste sklepov, pri katerih je gibljivost omejena na drsenje in je njihova naloga pretežno namenjena razširjanju gleženjskih vilic. V kunenavikularnem sklepu artikulirajo čolniček in klinaste kosti. V interkuneioformnem sklepu sodelujejo klinaste kosti ter predvsem tretja klinasta kost in kockasta kost. Sklepna ovojnica je pri obeh sklepih okrepljena z medkostnim tarzalnim, dorzalnim tarzalnim ter plantarnim tarzalnim ligamentom (lig. tarsi interossea, dorsalia, plantaria). V tarzometatarzalnih sklepih pa artikulirajo sprednji deli klinastih kosti ter kockasta kost in distalnih pet stopalnic. Dorzalni in plantarni tarzometatarzalni ligament, medkostni kuneometatarzalni ter kuneometatarzalni ligament (lig. tarsometatarsea dorsalia, plantaria, ligament cuneometatarsea interossea, lig. cuneometatarseum) pa so ključni stabilizatorji tarzometatarzalnih sklepov. Vse tri vrste sklepov so ploski sklepi, ki so bistveni za ohranjanje stopalnih lokov.
V intermetatarzalnih sklepih artikulirajo baze metatarzalnih kosti med seboj. Gibljivost je bolj ali majn omejena le na drsenje, kar privede do oblikovanja in izraženosti stopalnih lokov. Sklepno ovojnico krepijo medkostni, plantarni in dorzlani metatarzalni ligamenti (lig. metatarsea interossea, plantaria, dorsalia).
Metatarzofalangelani in interfalangealni sklepi v stopalih so manj gibljivi kot sklepi na roki. Metatarzofalangelani sklepi so kroglasti, v njih sodelujejo glavice stopalnic in baze prvih falang. Sklepne ovojnice so okrepljene s kolateralnimi, plantarnimi ligamenti ter (lig. collateralia, plantaria) ligemantom metatarsus transversus profundum. V metatarzofalangealnih sklepih so možni gibi fleksije, ekstenzije, abdukcije, addukcije, cirkumdukcije in rotacije z omejeno gibljivostjo. Interfalangealni sklepi pa so tečajasti sklepi med valjastimi okrajki proksimalnih falang in bazami distalnih falang. Sklepi so ojačani s kolateralnimi ligamenti (lig. collateralia). Gibljivost je omejena le na fleksijo in ekstenzijo.
MIŠICE
MIŠICE
Mišice stopala sestavlja dvajset krajših mišic, ki imajo poleg gibalne funkcije izredno pomembno nalogo pri zagotavljanju stopalnih lokov. Razdelimo jih na dve skupini in sicer na:
1. dorzalno skupino, ki jo tvorita kratka iztezalka prstov (m. extensor digitorum brevis) ter kratka iztezalka palca (m. extensor hallucis brevis). Obe mišici opravljata ekstenzijo prstov, prva ekstenzijo od drugega do petega prsta, druga pa ekstenzijo palca;
2. plantarno skupino, ki jo delimo na tri podskupine in sicer na:
a/ medialno skupino – mišice na medialni strani stopala so odmikalka palca (m. abductor hallucis), kratka upogibalka palca (m. fleksor hallucis brevis) ter primikalka palca (m. adductor hallucis). Prva opravlja abdukcijo ter fleksijo palca, druga sodeluje pri fleksiji palca, tretja pa pri addukciji in fleksiji palca;
b/ lateralno skupino – lateralno stran stopala zavzemajo odmikalka petega prsta (m. abductor digiti minimi), kratka upogibalka petega prsta (m. fleksor digiti minimi brevis) in protivna mišica petega prsta (m. opponens digiti minimi). Vse tri mišice so fleksorji petega prsta. Odmikalka petega prsta sodeluje še pri abdukciji petega prsta, medtem, ko protivna mišica petega prsta pa pri addukciji petega prsta;
c/ sredinske mišice stopala – mišice, ki se nahajajo v sredini podplata so razvrščene v tri skupine glede na njihovo lego. V globini so interosalne dorzalne mišice (mm. interossei dorsales) in interosalne plantarne mišice (mm. interossei plantares), v srednjem sloju so mišice podplatna kvadratasta mišica (m. quadratus plantae) in lumbrikalne mišice (mm. lumbricales), na površju pa je kratka upogibalka prstov (m. flexor digitorum brevi).
Poleg zgoraj naštetih gibalnih funkcij posameznih mišic, imajo mišice goleni in stopala z vidika statično dinamične funkcije še dodatno nalogo. Tetivi dolge peronealne mišice in zadnje golenične mišice nudita močno podporo srednjemu delu stopala, ker se križata na spodnjem tarzometatarzalnem delu stopala. Istočasno pa tudi zagotavljata ohranjanje vzdolžnih stopalnih lokov.
Ob njiju ima najpomembnejšo vlogo za ohranjanje medialnega vzdolžnega stopalnega loka dolga upogibalka palca. Tetiva preprečuje pronacijo petnice, ker se na njo naslanjata ploski odrastek petnice oz. opornik skočnice (sustenculum tali) in glava skočnice (caput tali). Prednji prečni stopalni lok pa vzdržujejo ligamenti metatarsi transverzum produndum, ter primikalka palca in dolga peronealna mišica (m. peroneus longus).
ŽIVČEVJE
ŽIVČEVJE
Celotno človeško stopalo oživčujeta le dva živca. Prvi je končni del golenskega živca, drugi pa končni del peronealnega živca. Golenski živec (tibial nerve) oživčuje stopalo s svojimi motoričnimi ter senzibilnimi vlakni. Peronealni živec pa oživčuje stopalo s pretežno senzibilnimi vlakni.
Najpomembnejši del žilnega sistema, ki zagotavlja prekrvavitev stopala je zgornja stopalna arterija, ki poteka po hrbtišču stopala in predstavlja nadaljevanje sprednje golenične arterije. Zadnja golenična arterija pa se v predelu stopala razdeli na zadnjo in notranjo vejo zadnje golenične arterije. Venski sistem sestavljajo štirje spleti ožilja in sicer hrbtiščni, podplatni, povrhnji ter globoki žilni splet.
REHABILITACIJA
REHABILITACIJA
V spodnjem priročniku si lahko preberete vse o programu rehabilitacije stopalnega loka (dostop s klikom na spodnjo sliko ali desno povezavo).
Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.