V začetku prispevka se bomo poglobili v anatomijo ramenskega sklepa, nadaljevali z najpogostejšimi poškodbami in sindromi, ob zaključku pa bodo predstavljeni rehabilitacijski programi.

Kadar govorimo o poškodbah rame oz. ramenskega sklepa moramo upoštevati, da ga sestavljajo kar štirje sklepi, ki sodelujejo pri normalnem gibanju. Je najbolj gibljiv sklep v našem telesu, saj omogoča celo paleto gibov: predročenje (fleksija) – zaročenje (ekstenzija); odročenje (abdukcija) – priročenje (addukcija), medialna oz. notranja rotacija – lateralna oz. zunanja rotacija in kroženje (cirkumdukcija).

rama-gibanja

ANATOMIJA RAME

Ramenski sklep je sestavljen iz treh posameznih kosti: ključnicelopatice in nadlahtnice. Z osrednjim skeletom je neposredno povezan preko prsnice in leži na prsnem košu. Omogoča pritrditev zgornjih okončin na trup.

Značilnost sklepov ramenskega obroča je njihova velika mobilnost in posledično večja občutljivost na poškodbe.

To je večsklepni sistem, katerega sestavljajo sternoklavikularni, akromioklavikularni, skapulotorakalni  in  glenohumeralni sklep.

sternoklavikularni-sklep
Sternoklavikularni sklep

Sklep med prsnico in ključnico oziroma sternoklavikularni sklep je dvojni artrodialni sklep. Sestavljajo ga prsnični konec ključnice, zgornji in lateralni del manulibruma (prsnični ročaj) in hrustanec prvega rebra. Sklep je obdan s sinovialno kapsulo, ki se pripenja na prsnico in ključnico preko sklepnih površin. Kapsula je na sprednji, zadnji in zgornji strani ojačana z dodatnimi ligamenti (sternoklavikularna ligamenta – omejujeta drsenje sklepa v smeri naprej in nazaj, interklavikularni ligament – preprečevanju superiornih in lateralnih izpahov (premikov) ključnice od prsnice, kostaklavikularni ligament – zagotavlja omejitve za medialne, lateralne anteriorne in posteriorne gibe ključnice, kakor tudi za elevacijo).  Kot je bilo predhodno omenjeno, je sklepna površina ključnice precej večja od sklepne površine prsnice, kar povzroča prirojeno nestabilnost, ki omogoča ključnici, da drsi medialno preko prsnice. Intraartikularni disk, ki je vrinjen med ključnico in prsnico, povečuje sklepno površino po kateri se giblje ključnica, služi pa tudi pri blaženju kakršnih koli medialnih gibov ključnice.

akromioklavikularni-sklep
Akromioklavikularni sklep

Sklep med lopatico in ključnico je akromioklavikularni sklep (AC sklep)Obe sklepni površini sta prekriti z fibroznim hrustancem. Sklep je ojačan s sklepno ovojnico (kapsulo), katera je še dodatno ojačana na zgornji in spodnji strani z akromioklavikularnimi ligamenti, ki omejujeta manjše izpahe navzgor. Naslednjo veliko oporo akromioklavikularnemu sklepu nudi ekstrakapsularni korakoklavikularni ligament, ki zagotavlja odločilno oporo sklepu, še posebno pri velikih premikih in medialnimi izpahi. Bolj poševno ležeč trapezoidni ligament varuje pred silami, ki bi lahko potisnile akromion inferiorno in medialno pod ključnico. Korakoakromialni ligament je naslednji neobičajen ligament povezan z akromioklavikularnim sklepom. Neobičajen je zato, ker ne prečka nobenega sklepa. Ta ligament zagotavlja zaščito spodaj ležeči burzi in tetivi m. supraspinatus. Prav tako pa omejuje superiorno drsenje nadlahtnice v zelo nestabilnem glenohumeralnem sklepu.

skapulotorakalni-sklep
Skapulotorakalni sklep

Sklep med lopatico in prsnim košem (skapulotorakalni sklep) je netipičen sklep. Osnovna naloga tega sklepa je povečevanje obsega giba ramenskemu (glenohumeralnemu) sklepu. Poleg tega je skapulotorakalni sklep z mišicami, ki ga obdajajo, pomemben blažilec pred silami, ki delujejo na ramo predvsem pri padci na iztegnjeno ramo. Lopatica je namreč na prsni koš pritrjena z ligamenti pri akromioklavikularnem sklepu in z prisesalnim mehanizmom, ki ga zagotavljata narastišči mišic sprednje nazobčane mišice (M.serratus anterior) in podlopatične mišice (M.subscapularis). Ta prisesalni mehanizem drži lopatico tesno ob prsnem košu in ji zagotavlja drsenje pri gibih sklepa.
Osnovni gibi v sklepu med lopatico in prsnim košem so: elevacija in depresija, protrakcija in retrakcija, medialna (navzdol) in lateralna (navzgor) rotacija, povešenje lopatice.

Glenohumeralni sklep je klasičen kroglasti sklep, ki je najbolj gibljiv sklep na človeškem telesu. Obe sklepni površini, glava nadlahtnice in glenoidna jama, sta zaobljeni. Ker imata ti dve površini podobno ukrivljenost, se dobro prilegata oziroma imata visoko stopnjo skladnosti. Sicer se stopnja ujemanja (skladnosti)

sklepni-povrsini-rame
Glenohumeralni sklep

razlikuje, celo pri zdravih glenohumeralnih sklepih, medtem ko lahko zmanjšana stopnja skladnosti prispeva k nestabilnosti sklepa. 

Stabilnost sklepa je odvisna od nekostnih struktur. Imenujejo se tudi stabilizacijske strukture glenohumeralnega sklepa in se delijo na:
Statične stabilizatorje, ki jih predstavljajo labrum (hrustančni rob sklepne jame na lopatici), sklepna ovojnica ali kapsula, trije glenohumeralni ligamenti (zgornji lig. – stabilizira glavo nadlahtnice, srednji lig. – omejuje sprednje translacije nadlahtnice, spodnji lig. – stabilizira sklep)  in korakohumeralni ligament – ojačuje zg.del ovojnice in zagotavlja zaščito pred pretiranimi posteriornimi drsenji nadlahtnice po glenoidni jami).

Dinamične stabilizatorje oziroma obkrožujoča muskulatura, ki ima 2 funkciji: prva je izvajanje gibov v ramenskem sklepu, druga pa stabilizacija sklepa.

Za normalno gibanje ramena morajo ti sklepi delovati usklajeno.

POŠKODBE RAME

 Na splošno poškodbe po mehaniki nastanka razdelimo na:
– akutne (travmatske) in
– kronične (atravmatske)

Pri akutnih poškodbah ramenskega sklepa gre ponavadi za izpahe ali nepopolne izpahe (subluksacije) v sprednji in zadnji smeri, katere povzroči padec na ramo ali so posledica delovanja zunanje sile na ramenski sklep. Pri tem ponavadi pride do poškodbe kostnih struktur, hrustančnega labruma, sklepne ovojnice ali ligamentov. Po drugi strani pa gre lahko za strganje mišic ali tetiv, zaradi delovanja velikih sil pri silovitih gibih (običajno gre za ekscentrično kontrakcijo s strani dolge tetive m. biceps brachii ali mišic rotatorne manšete, ki verjetno niso ustrezno trenirane).

Kronične poškodbe najpogosteje vključujejo poškodbe rotatorne manšete in ohlapnost struktur ramenskega sklepa, ki mu zagotavljajo stabilnost (najpogostejše so subakromialni bolečinski sindrom (utesnitev), postravmatska nestabilnost in multidirekcionalna nestabilnost) in so lahko posledica pretiranega števila ponavljajočih (silovitih) gibov roke nad glavo, glenohumeralne ligamentne ohlapnosti, neravnovesja mišic rotatorne manšete, krčenja mehkega tkiva (posebno na zadnjem delu sklepne ovojnice), slabe mehanike lopatice (neravnovesje stabilizacijskih mišic lopatice).

Najpogostejši vrsti poškodb ramenskega sklepa sta nestabilnost (akutna in kronična) ter poškodbe mišic in tetiv rotatorne manšete.

Travmatska ali akutna nestabilnosti ramenskega sklepa je posledica delovanja zunanje sile na ramenski sklep, pri čemer pride do poškodbe kostnih struktur, hrustančnega labruma, sklepne ovojnice ali ligamentov. 96 % vseh ramenskih nestabilnosti je te vrste. Atravmatska ali kronična pa je posledica dekompenzacije stabilizacijskega mehanizma ramenskega sklepa.

Težave za rotatorno manšeto lahko razdelimo v več skupini:
1. vnetje kite (tendinopatija); vzrok za nastanek je najverjetneje notranja krčljiva napetostna preobrementitev mišice. Najpogosteje je poškodovana tetiva mišice supraspinatus.
2. utesnitveni (impingement) sindrom – plavalčeva ali metalčeva rama; zaradi ponavljajočih se obremenitev se kite mišic rotatorne manšete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor), ki tečejo skozi subakromialni prostor vnamejo in zatečejo. S tem pa luknja skozi katero teče postane premajhna in pride do tiščanja ter ukleščenja kite in mišice same. Če stanja ne pozdravimo, lahko pride so rupture mišice rotatorne manšete.
3. natrganje ali pretrganje (ruptura) mišice ali kite; ki je lahko rezultat nenadnega, močnega in hitrega giba ali padca na iztegnjeno roko.

 

Najpogostejši razlogi za kronično bolečino v ramenskem obroču so:
– utesnitveni sindrom rotatorne manšete zaradi tendinitisa (vnetja tetiv) ali bursitisa (vnetja sluznih vrečk),
– poškodba (ruptura, natrganje) mišic rotatorne manšete,
– vnetje sklepne ovojnice (adhezivni kapsulitis, zmrznjena rama).

REHABILITACIJA – ZDRAVLJENJE

Treniranje mišično-skeletnega sistema je ključno tako pri preprečevanju poškodb, kakor tudi pri uspešni rehabilitaciji po poškodbi. Sestavni deli preventivne kondicijske vadbe so:
 razvoj mišičnega in vezivnega tkiva,
– razvoj fleksibilnosti
in proprioceptivna vadba.

V spodnjih priročnikih si lahko preberete vse o programih rehabilitacije ramenskega sklepa in zamrznjena rama – adhezivni kapsulitis (dostop s klikom na spodnjo sliko ali desno povezavo).

 

Na koncu vas povabim še v branje 2. dela o rami, kjer se bomo poglobili v mišice, vezi, živce in druge pomožne aparate sklepa.


 



NE BI BILO BOLJ PRAKTIČNO,
ČE BI NAŠE E-NOVIČKE PREJELI KAR PO E-POŠTI?




Enostavno.
Spodaj pišite vaše podatke in ob objavi novih eNovičk
boste le te prejeli v vaš e-nabiralnik.


Z nadaljevanjem sprejemate pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.

BREZPLAČEN E-PRIROČNIK

NAROČITE eNovičke in
ZASTONJ pošljemo e-Priročnik:

KORONA -
točka preloma v naši evoluciji

Z nadaljevanjem sprejemate
pogoje poslovanja in izjavo o zasebnosti.